Najlepša hvala za besedo.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovane članice, spoštovani člani Odbora za zdravstvo, lepo pozdravljeni!

Predstavila vam bom Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru.

Evropska komisija je v skladu z Evropsko strategijo za podatke iz leta 2020 in Vizijo komisije za digitalno preobrazbo EU do leta 2030 dne 3. 5. 2022 objavila predlog uredbe. Gre za pomemben zakonodajni akt, ki predstavlja enega od stebrov EU zdravstvene unije. S to uredbo, na katero se nanaša stališče Republike Slovenije, ki bo predstavljeno v nadaljevanju, bo storjen velik korak naprej na področju digitalizacije zdravstva.

Predlog uredbe predstavlja poenotenje pravil na notranjem trgu glede primarne ter sekundarne izmenjave zdravstvenih podatkov in s tem povezanih nadzornih organov, infrastrukture, postopkov ter pravic fizičnih oseb na predmetnem področju v skladu z glavnimi cilji Evropske unije. Predlog uredbe bo zagotovil koriščenje celotnega potenciala zdravstvenih podatkov za posameznike in omogočil boljšo ter optimizirano zdravstveno oskrbo bolnikov v Evropi, s tem ko bo slednjim omogočil bolj nadzorovan in varen dostop do njihovih zdravstvenih podatkov ter izmenjavo le-teh (govorimo o primarni uporabi podatkov). S predlogom uredbe bo prav tako določen skupni okvir EU in vzpostavljeno interoperabilno okolje ter infrastruktura, ki bo povezala v vseh državah članicah EU ustanovljene organe za dostop do zdravstvenih podatkov, s tem pa bo omogočena varna uporaba zdravstvenih podatkov tudi za raziskave, inovacije, javno zdravje, oblikovanje politik ter regulativne dejavnosti na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, tukaj pa govorimo o sekundarni uporabi podatkov.

Cilj predloga uredbe je torej, da zagotovi ustrezne pravice posameznikom glede uporabe njihovih zdravstvenih podatkov in ustvari okolje, ki je ugodno za izmenjavo ter dajanje podatkov na voljo, ki bo temeljilo na zaupanju in pa skupnih načelih ter bo podpiralo skupen interes vseh v Evropski uniji, da izkoristimo moč zdravstvenih podatkov. S harmonizacijo pravil bo zdravstveni podatkovni prostor prispeval tudi k enotnemu trgu za razvoj ter uporabo inovativnih zdravstvenih proizvodov in storitev na podlagi zdravstvenih podatkov ter zagotovitvi možnosti, da lahko raziskovalci, inovatorji, oblikovalci politik, regulativni organi kar najbolje izkoristijo razpoložljive zdravstvene podatke za svoje delo ter hkrati ohranijo zaupanje in pa varnost. V času češkega predsedstva Svetu EU, torej do konca leta 2022 se pričakuje predstavitev poročila o napredku. Nato bo z delom na predlogu uredbe pričelo švedsko predsedstvo, ki naj bi doseglo splošni pristop do konca junija 2023. Ta uredba bo začela veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, uporabljati pa se bo začela 12 mesecev po začetku veljavnosti.

Stališče Republike Slovenije do predloga uredbe je naslednje. Republika Slovenija podpira predlog uredbe, vendar pa hkrati ocenjuje, da bo potrebno v času sprejemanja akta dodatno pozornost nameniti obsegu predloga uredbe z vidika načela subsidiarnosti in sorazmernosti ter posledic, ki jih bo predlog uredbe v času implementacije prinesel posamezni državi članici, posebej v smislu tehnološke nevtralnosti posameznih rešitev kot tudi potrebnih tehničnih, kadrovskih in pa finančnih posledic za zdravstvo, ki se že danes srečuje z izzivom zagotavljanja vzdržnosti. Republika Slovenija kot težavo pri implementaciji izpostavlja nekonkurenčnost javnega sektorja pri pridobivanju in zagotavljanju zadostnega števila strokovnjakov z znanji s področja digitalizacije, kibernetske varnosti ter obdelave podatkov. V času sprejemanja predloga uredbe bo potrebno pozornost nameniti tudi izostritvi definicij ter zagotoviti, da bo implementacija vsebine predloga uredbe omogočala tehnološko nevtralnost. V predlogu do stališča smo opredelili področja, ki jih je treba urediti, ter njihov vpliv na pravni red, vpliv na proračun, gospodarstvo in zlasti tudi na javno upravo.

Hvala lepa.