Hvala lepa.

Želela bi na kratko povzeti bistvene pripombe podane v našem pisnem mnenju. In sicer kot je povedal že predlagatelj zakona v svoji uvodni predstavitvi se glavne rešitve nanašajo na lovskega psa. V zvezi z opredelitvijo lovskega psa smo v našem mnenju opozorili, da ta opredelitev ni nedvoumna. Ni namreč jasno ali se kot lovskega psa obravnava vsakega psa glede na določeno pasmo. Kajti tudi lovski pes je lahko samo hišni ljubljenček. In da se nekega psa oziroma tudi lovskega psa lahko podeli status lovskega psa je odvisno od tako imenovane lovske uporabnosti. Ta je pa odvisna od streloplahosti, vodljivosti, ubogljivosti napadalnosti ali bojazljivosti posameznega psa. Glavne spremembe, ki so v nadaljevanju predlagane se pa nanašajo na črtanje dveh prepovedi. Prva prepoved je črtanje prepovedi uporabe umetnih virov svetlobe pri lovu na divjad. Tako splošno črtanje prepovedi hkrati pomeni splošno dovoljenje za lov z uporabo umetnih virov svetlobe predlagatelj se sicer pri tem sklicuje na zakon, ki ureja nujne ukrepe zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, vendar ta zakon določno opredeljuje vrsto divjadi, ki se sme loviti, v katerem obdobju in tudi obseg odvzema. Črtanje neke prepovedi pa pomeni splošno dovoljenje za uporabo. In kot smo slišali gospo ministrico, bi se potem to nanašalo tudi na divjadi, ki so zaščitene in se lov ne sme izvajati.

Nadaljnja sprememba določbe o prepovedi se pa nanaša na učenje, šolanje lovskega psa. In sicer, predlagana sprememba bi dovolila, da se lahko uporablja živa žival. Edina omejitev je ta, da bi se to moralo izvajati v skladu s podzakonsko ureditvijo. Glede te rešitve se pa postavlja ustavna spornost, in sicer z več vidikov. Najprej je tu vprašanje skladnosti te predlagane rešitve z rešitvami v drugih zakonih. Dve medsebojno neskladni zakonski rešitvi bi lahko povzročili tako neskladje, ki bi kršilo načela pravne države iz 2. člena ustave. In sicer po Zakonu o zaščiti živali ne sme nihče brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti. In tudi to jasno izhaja iz dosedanje ustavnosodne presoje Ustavnega sodišča, pri čemer Ustavno sodišče izhaja iz četrtega odstavka 72. člena ustave in poudarja, da je varstvo živali ustavno varovana vrednota. Drug vidik ustavne spornosti te predlagane rešitve je pa v tem, da zakon odkazuje na podzakonski akt, pri tem pa za podrobnejšo podzakonsko ureditev ne predpisuje nobenega okvira. In iz drugega odstavka 120. člena ustave jasno izhaja, da mora zakon, ko odkazuje na podrobnejšo ureditev s podzakonskim aktom, že v zakonu v temelju urediti vsebine, ki naj se podrobneje predpišejo, in mora tudi jasno, natančno podati merila, znotraj katerih se mora ta podzakonski akt gibati, saj izvršilna oblast teh vprašanj ne more sama originalno urejati.

Glede na to, da ni predlaganih nobenih amandmajev, s katerimi bi se odpravile te omenjene protiustavnosti, Zakonodajno-pravna služba na koncu opozarja, da v predlogu zakona te rešitve, tako kot predlaga, niso v skladu z ustavo.

Hvala.