Torej spoštovana predsednica, doktorica Vida Čadonič Špelec, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni.

Tako kot je bilo že povedano, Državni svet Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru v obravnavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu in predlaga sprejem po skrajšanem postopku, saj naj bi ta zakon dejansko imel manj zahtevne spremembe in dopolnitve. Državni svet meni, da obstoječa zakonodaja ne ureja natančno oziroma pomanjkljivo ureja šolanje in uporaba lovskih psov v loviščih ter izpuščanje psov prosto v naravo. V zvezi s tem Državni svet želi seveda z navedenim predlogom zakona podrobneje urediti sistem uporabe lovskih psov v lovišču, to področje pa že ureja Pravilnik o uporabi lovskih psov v loviščih ter veljavni Zakon o divjadi in lovstvu. V predlogu obravnavanega zakona Državni svet tudi predlaga, da se natančno opredeli prepoved izpuščanja psov v naravo brez nadzorstva, pri čemer pa se pa uvaja izjeme za delovne pse. Potem predlaga uveljavitev objektivne odškodninske odgovornosti za lastnike psov, ki bi jih povzročili na divjadi, pri čemer so pa spet lovski psi izvzeti, predlaga vzpostavitev obor s posebnim namenom za šolanje in preizkušanje lovskih psov, omogoča uporabo živih živali za šolanje lovskih psov in v zvezi s tem ureditev predpisov, odpravo problematike pravnega položaja lovskega psa v povezavi s katerimi, s katerimi kategorijo nenevarnih psov ter dopustnost uporabe umetnih virov svetlobe pri lovu.

Vlada Republike Slovenije ne podpira Predloga zakona o divjadi in lovu, saj resorno ministrstvo, ki je pristojno za izvajanje tega zakona že pripravlja spremembe in dopolnitve zakona ter podzakonskih predpisov, ki med drugim obravnavajo tudi del sprememb, ki so zajete v tem predlogu zakona. Ena izmed sprememb bo tudi razveljavitev Pravilnika o uporabi lovskih psov v loviščih, ki je bil dejansko sprejet na podlagi takrat veljavnega Zakona o varstvu gojitve in lova divjadi ter upravljanju lovišč. V ta namen bo pač pripravljen nov pravilnik o izvajanju lova, ki ga pripravlja že resorno ministrstvo tudi. V nadaljevanju bom predstavila stališče Vlade do posameznih določb obravnavanega Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o divjadi in lovu z namenom, da pojasnimo, katere od navedenih sprememb bodo urejene v pripravi zakona, ki ga pripravlja resorno ministrstvo.

1. člen predloga ureja sproščanje psov prosto v naravo in odgovornost za škodo na divjadi, ki jo ti psi lahko povzročijo. Vlada v tem primeru meni, da trenutna dikcija veljavnega Zakona o divjadi in lovu glede spuščanja psov to problematiko ureja, saj določa, da psov ni dovoljeno spuščati brez nadzora prosto v naravo. Navedena dikcija predloga zakona pa tukaj daje dejansko ostrejše pogoje, strožja pravila in določa, da je med 1. aprilom in 20. avgustom obvezna uporaba povodca pri sprehajanju psa v naravi ter obvezna uporaba celo leto povodca v gozdu. Izjema je določena za delovne pse, torej to so lovski psi, pastirski psi, psi službeni psi državnih organov. Prosto v naravi se giblje vedno več različnih uporabnikov in dejansko bi imelo, tako bi imela taka dikcija težave oziroma povzročala težave uporabnikom in s tem ne bi rešila vseh problemov, ki dejansko nastajajo. Kajti v osnutku strategije ohranjanja volka, ki jo pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor, je ugotovljeno, da veliko grožnjo ohranjanju genetske strukture predstavljajo tudi križanci med psi in volkom. Da je problematika križancev med vsemi psi in volkovi posebej kritična, kaže dejstvo, da se v zadnjem letu povečuje število izdanih dovoljenj za odstrel križancev. Torej kljub temu, da bi dejansko pse, ki se sprehajajo, uredili, tega s križanci ne ureja ta predlog zakona. Z obvezno uporabo povodca za pse za vsa problematika torej ne bo mogla rešiti, saj s tem sankcioniramo samo lastnike psov, ki niso problematični, medtem ko problematika večjih izgub srnjadi in pa ostale divjadi je zaradi križancev med volkovi in pa psovi. In to ne bo rešeno s tem predlogom zakona, zato Vlada meni, da je na to temo potrebna širša razprava torej med vsemi deležniki, ki jo opravi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri pripravi sprememb zakona. Glede na navedeno je torej brezpredmeten tudi novi peti odstavek, ki določa izjeme za delovne pse. Zaradi celostne posebne ureditve delovanja lovskih psov v Zakonu o divjadi in lovstvu je Vlada mnenja, da je prav tako smiselno, da se uredi izjema za lovskega psa, kdaj le-ta ni nevaren pes. Navedeno dopušča Zakon o zaščiti živali, ki določa, da je ta problematika lahko tudi v Zakonu o divjadi in lovstvu kot izjema urejena, ki pa velja za lovske pse, ki ugrizne drugo žival pri izvajanju lova ali varovanju najdene divjadi. Ni pa potrebna spet izjema v tistih primerih za lovskega psa, saj je zelo malo verjetno, da bi do takšnih situacij sploh prišlo. Smiseln je na primer predlog nove določbe četrtega odstavka, ki podrobneje ureja odgovornost lastnika živali, ki odgovarja za objektivno škodo na divjadi, prav tako je jasno zapisano določilo kakšna je vrednost pokončane divjadi v primeru, da lastnik živali odgovarja za nastalo škodo. Vlada pa izraža tudi pomisleke glede tretjega odstavka tega glede tretjega odstavka novega 43.b člena zakona, ki določa, da uporabo lovskih psov v loviščih predpiše minister. V skladu z resolucijo o normativni dejavnosti se ob predlogu zakona pripravi tudi osnutek podzakonskih predpisov. To je pomembno iz razloga, ker je predlagatelj zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o divjadi in lovstvu podal Državni svet in ne Vlada. Pomeni, da bi moral Državni svet že ob predlogu zakona podati tudi vsaj okvirne določbe glede uporabe lovskih psov v loviščih. Vlada meni, da je odprava prepovedi uporabe umetnih virov svetlobe in za odstrel divjega prašiča in druge divjadi, ki jo je v skladu z zakonom o divjadi in lovstvu dovolj loviti ponoči smiselna uporaba umetnih virov svetlobe. Za odstrel divjega prašiča je že zdaj določena v zakonu o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. Torej, je v tem trenutku ta zadeva že urejena. Uporaba umetne svetlobe skupaj z drugimi pripomočki pa je tudi pripomogla v lanskem letu k najvišjemu odstrelu divjih prašičev v vsej zgodovini Slovenije. Torej, kljub temu da je to urejeno že v drugem predpisu je smiselno, da se sedaj tukaj posebej ne ureja. Navedeno je pomembno tudi z vidika zmanjšanja škode od divjih prašičev na kmetijskih kulturah, saj ti povzročajo 64 % vse škode na kmetijskih površinah od divjadi. Na tem mestu pa je potrebno izpostaviti, da so med divjad uvrščeni tudi nekatere vrste zveri. Iz priloge v direktivi o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, na primer kot sta šakal in pa kuna zlatica, zato te vrste divjadi uporaba umetnih virov svetlobe pri lovu ni dopustna. In s tem ko bi omogočili bi dejansko posegli tudi v ta del.

Obravnavani predlog zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o divjadi in lovstvu vsebuje tudi nove določbe glede šolanja in preizkušanja lovskega psa. Čeprav je šolanje lovskega psa izredno pomembno pa vlada meni, da predlagane spremembe in dopolnitve v predlogu zakona o divjadi in lovstvu niso ustrezne, saj bi s predlaganim načinom šolanja lovskih psov po nepotrebnem poškodovali druge živali, kar pa ne opravičuje cilja šolanja. Glede na vse navedeno Vlada Republike Slovenije predlaga oziroma ne podpira zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o divjadi in lovstvu za skrajšani postopek, šifra EPA 2511-XIII, ki ga je v Državni zbor predložil Državni svet, saj se bodo določene vsebine iz predloga tega zakona uredile v zakonu, ki ga bo pripravilo resorno ministrstvo. Hvala.

PREDSEDNICA DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ: Najlepša hvala gospa ministrica. Verjetno želi besedo predstavnica zakonodajno-pravne službe. To je gospa Lenča Arko Fabjan. Izvolite.