Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje k predlogu zakona, v katerem sicer ni imela splošnih pripomb, dala pa je pripombe k večjemu številu členov predloga zakona.

Vlada je dne 29. 8. 2022 predložila Državnemu zboru mnenje o predlogu zakona, v katerem je predlagala večje število amandmajev k besedilu predloga zakona in navedla, da se s predlogom zakona strinja, če bodo upoštevani amandmaji Vlade Republike Slovenije, ki so predloženi k njemu. V predlaganih amandmajih je upoštevan tudi večji del pripomb Zakonodajno-pravne službe k predlogu zakona, ne pa vse. Gre za pripombe k 3., 6., 11., 19. in 25. členu predloga zakona. Dve od teh pripomb sta nomotehnične narave in ju na tem mestu ne poudarjam. Opozoriti pa je treba na tri vsebinske pripombe. In sicer pripomba k 6. členu, da niso opredeljena področja trajne mobilnosti. Glede na to je opredelitev nevladne organizacije v javnem interesu na področju trajnostne mobilnosti do te mere nejasna, da z uveljavljenimi metodami razlage pravnih besedil ni mogoče ugotoviti, katera področja so tista, na katerih mora delovati zadevna nevladna organizacija. Nadalje pripomba k 19. členu, da predlog zakona ne določa, za katere regije se pripravi regionalna celostna prometna strategija. Predlog zakona v 15. in 21. točki prvega odstavka 3. člena opredeljuje dve vrsti regij: prometno in problemsko regijo. Ti dve definiciji ne določata prostorskega obsega prometne ali problemske regije. Pri čemer iz šestega odstavka 19. člena zgolj izhaja, da te regije niso enake razvojnim regijam. Uporaba instrumenta dogovora občin iz drugega odstavka 19. člena, o katerem mora biti dosežen sporazum, lahko pomeni, da bodo občine težko uskladile tak dogovor in s tem oblikovale regijo. To pa postavlja občine v neenak položaj, saj nekatere ne bodo mogle oblikovati regij. In še pripomba k 25. členu. Predlog zakona sicer pravilno določa, da se slikovni posnetki vozila iz druge alineje, drugega odstavka tega člena, ki ne bodo uporabljeni za dokazovanje prekrška, brišejo takoj, ko je to mogoče, najkasneje pa v tridesetih dneh, vendar to velja le za slikovne posnetke, ne pa za druge osebne podatke, ki jih upravljavec pridobi na podlagi tega člena, pa ne bodo uporabljeni za postopek o prekršku, se pravi osebno ime lastnika vozila, naslov prebivališča, EMŠO, pri tujcih tudi rojstne podatke. Ti podatki, tudi če ne bodo uporabljeni za prekršek, se brišejo šele po treh letih, kar je nesorazmerno dolgo in po mnenju Zakonodajnopravne službe predstavlja poseg v pravico do varstva osebnih podatkov, ki jo zagotavlja Ustava.

Hvala.