Govor

Roman Žveglič

Lep pozdrav vsem skupaj še enkrat na današnji seji!

Spoštovana predsednica - sem Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice -, bom poskušal v kratkem strniti stvari; tistega, kar je ministrstvo že povedalo, kar je Boštjan povedal, seveda ne bom ponavljal. Kmetijsko-gozdarska zbornica je bila zelo vpeta v vse te postopke in pokriva tudi vse sektorje.

Najprej moram povedati, da smo stanje na terenu in prvo stanje škode zaradi pomanjkanja padavin s Kmetijsko-gozdarske zbornice na MKGP posredovali že 21. marca 2022 in potem vseskozi spremljali. Za to imamo tudi javno službo kmetijskega svetovanja, ki je tudi plačana iz državnega proračuna, in te stvari mora delati in jih je tudi počela in potem vseskozi počela, da smo potem v začetku avgusta podali svoje mnenje, da je škoda tako visoka, da se lahko gre v postopke za ocenjevanje in pripravo sanacij po suši. Zdaj, koliko je po posameznih panogah in koliko ocenjeno, bom rekel, nima smisla govoriti, kajti v tem trenutku se že izvajajo opisi na občinskih komisijah, in mislim, da morajo biti končani do 23. septembra. Potem pa gre preko Uprave za reševanje na Vlado, da se pripravi sanacija. Se pravi, ali je bilo to takrat v začetku marca, smo bili tudi sami v dilemi, zato ker se še ni v bistvu končalo sušno obdobje in bi lahko bilo še malo kasneje. Vendar smo si po drugi strani želeli čimprejšnjih postopkov za ugotavljanje posledic suše in nato tudi za njihovo delno sanacijo. Najbolj bodo na udaru tiste kmetije, ki živijo izključno od kmetijstva in na ta način nimajo, po domače povedano, tega tako imenovanega way-outa; drugih prihodkov ni, treba je živeti samo od tega, in tu so najbolj na udaru. Seveda, najbolj na udaru so tiste živinorejske kmetije, ki morajo zaradi izpada krme nadomestiti voluminozno krmo, ki jo je pa v državi zelo težko dobiti ali je sploh ni. Pomagamo si s hrvaško, tisto, kar lahko dobimo, nekaj tudi z Madžarskega, 2017 je bil to velik uvoz krme z Bavarske, letos tudi to ni mogoče zaradi razmer na njihovih trgih. Seveda bi si kmetje najbolj želeli, da današnje razprave tu ne bi bilo in bi imeli normalno leto, da bi normalno prodajali svoje pridelke, da ne bi imeli tega finančnega udara na vhodnih surovinah, na vhodnih stroških. Kajti, prositi za pomoč je seveda tisto zadnje, kar si seveda želimo. Se pravi, vrste pomoči, take kot jih zakon omogoča, so v redu, res pa je, da moram tukaj tudi to povedati, kar je ministrica povedala; tisti naši člani, ki imajo zemljo v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč, si želijo, da sklad zniža najemnino, tisti, ki je pa kmetijo zastavil za to, da je zemljo kupil in vložil veliko denarja, pa govorijo, da je treba tudi njim pri tem pomagati, kajti je svoja lastna sredstva dal, pa seveda tudi tisti, ki imajo najemnino od, od fizičnih oseb, so zopet tukaj v diskriminatorni, zato tukaj se strinjam z ministrico, da je treba biti previden, bi pa zdaj še nekaj povedal, ne.

V preteklosti ta pomoč zaradi suše in jih je bilo kar precej, ne, seveda ni bila nikoli izplačana, pred enim letom in plus ne. Tudi zakonske dikcije so tukaj notri take, da je ta stvar težko narediti prej, če se hoče narediti korektno in v skladu z zakonom. Tukaj zdaj seveda predvsem mislim na ugotovitev povprečnih pridelkov in na višino cen, ker če bomo zdaj pri ocenjevanju ocenjevali, imeli cene iz lanskega ali predlanskega leta, potem ocena škode je zelo nerealna na letošnje, saj ne, da so šli letos samo kmetijski pridelki v to gor, ampak tudi stroški so šli na drugi strani in ti v končni fazi nima kmetov tega skoraj ali pa tisti, ki se s tem ukvarja, skoraj nič, zato je treba biti tukaj, se pravi, moramo biti previdni, da ne bi prišlo do kakšnih, do kakšnih zapletov, ampak samo za ponazoritev, 2017 je bila škoda ocenjena na 65 milijonov evrov. Izplačanih, namenjenih za sanacijo je bilo 7 milijonov evrov in izplačanih, mislim, da enih slabih sto tisoč evrov manj, se pravi, 7 milijonov. To je zdaj, če tako pogledamo, 11 procentov, ne in se pa pridružujem tu, kot je Boštjan prej rekel, ne, da vsaj 50 procentov si čebelarji želijo, tudi vsi ostali sektorji si želimo 50 procentov izpada, škoda.

Saj, mislim, da bodo drugi še me dopolnili, ne bi bil daljši, hvala lepa.