En lep pozdrav vsem skupaj! Spoštovana predsednica, predlagatelji, ministrica, poslanke, poslanci! Tako kot se celotno kmetijstvo sovpada s problematiko klimatskih sprememb in pa draginje se tudi čebelarji. Jaz bi se prvo dotaknil same suše. Zdaj če pogledamo zadnjih pet let lahko rečemo, da je letošnja čebelarska letina vsaj povprečna, ker smo s tega stališča lahko zadovoljni. Če gledamo pa zadnjih deset let pa smo še vedno pod povprečjem. Bila sta zelo ugodna za čebele maj in junij, ampak ker sta bila tako ugodna seveda pomeni to, da je bilo takrat malo padavin, ker vam maju čebelam padavine onemogočajo nabiranje. Poznalo se je pa seveda potem, ker od 1. 7. naprej pa je v bistvu se naredil v Sloveniji v trenutku je bila taka suša in taka vročina, da v enem dnevu medenja v Sloveniji praktično ni bilo na sredini lipove in kostanjeve paše. Tako da ni bilo…, lipova paša zelo slabo izkoriščena, čeprav je bilo cvetja baje največ v zgodovini kar poročajo službe, enako ko stanja, da ne govorimo pa, da smrekove in pa hoje paše ni bilo niti za vzorec. Tako, da v bistvu smo čebelarji prvi del sezone lahko zelo zadovoljni, drugi del sezone je vzela suša, ne samo to da ni bilo čebeljih pridelkov, na veliko žalost je seveda bilo treba od 1. 7. čebele tudi izdatno krmiti. Ker tisti čebelar, ki jih ni krmil, bom rekel, takoj že po 1. 7. bodo zelo težko dočakale čebele spomladi.

Da je bila nesreča še večja, če pogledamo sušo, je pa cena sladkorja dobesedno podivjala. Ne samo, da je cena sladkorja podivjala v nekem danem trenutku, ga tudi na trgu ni bilo. A veste, žival je pa taka kot v celem kmetijstvu, da ti ne moreš reči, ti ta teden jim ne bom dal jesti, bom dal drug teden ko bo dobava. Enostavno smo bili v nekaterem trenutku dobeseden brez sladkorja. Saj ste mogoče spremljali v medijih dobesedno so čebelarji pobrali kilske sladkorje iz trgovin, ker nismo dobili sladkorja v vrečah. Zdaj jaz moram tukaj biti, sem razočaran, mi smo dali Ministrstvu za kmetijstvo 2. 8. naše pobude, se odzvali. Meni ni usklajevanje to, da ministrstvo pripravi sam predlog, pa ga ne bo predstavil. Ampak če smo mi dali pobudo pričakujemo tudi odziv nazaj. Torej, to je zame usklajevanje. Jaz sem včeraj dobil telefonski klic strokovnih služb, ki so mi trdile, da je na slovenskem trgu ta trenutek se sladkor dobi po 0,62 evrov. Zdaj če ga kdo zna zagotoviti po petnajst kil na čebeljo družino po 62 centov jaz tukaj javno povem ne rabimo nobene podpore. Samo mi ne moremo razmišljati v naši državi, da nekje dobimo akcijo, ko nekdo ponuja sladkor ali nek material po znižani ceni, pa ga lahko kupiš pet kil. Sladkor, ki je na razpolago, Zrno Raka, ki je glavni dobavitelj, je 1,14, včeraj preverjeno, Tuš, 1,21, Jager je pa rekel, da ga ima še nekaj palet po, ne vem, 0,99, drug teden bo pa 1,29. In če strokovne službe na ministrstvu nam izračunajo, kakšen je… / nerazumljivo/, in grejo v akcijo, ker tega sladkorja sploh nikjer ne moreš dobiti, je to neresno. Glejte, sladkor se je na čebeljo družino v enem letu podražil z 0,53 na 1,14, govorim o istem dobavitelju, to je ta, ki zalaga večino slovenskih čebelarjev, pa 15 kil na panj, je to skoraj 10 evrov po panju.

Zdaj pa, če se dotaknemo še stroškov goriva, kjer je bilo tudi rečeno, da ni… V povprečju se je v enem letu dizel podražil približno za 60 centov. Lansko leto spomladi je bil končno po 15 letih usklajen pravilnik, kjer smo tudi čebelarji prišli v pravilnik glede povračila dela trošarin. Osnova je 15 litrov na čebeljo družino porabe, krat 60 centov, je dodatnih 10 evrov na čebeljo družino, višji stroški. Mi smo pa včeraj s strani ministrstva dobili neuradno informacijo, da je stroškov približno več 5 evrov v enem letu. Jaz sem povedal za samo dva segmenta, da ne govorimo o steklovini, da ne govorimo o vsem ostalem repromaterialu, kjer je vse šlo gor od 30 do 50 %.

Tako bi jaz strokovne službe ministrstva na tem mestu pozval, da razpolagajo z realnimi podatki – tisto, kar je na tržišču, ne tisto, kar je nekje na letaku, ker tisto, kar je na letaku, čebele enostavno ne morejo pojesti, ker jaz teh letakov ne znam čebelam dati, na žalost. Tako Čebelarska zveza pričakuje od ministrstva, da realno ovrednoti draginjo. Mi smo predlagali, da se čebelarju nadomesti 10 evrov po čebelji družini. To pomeni samo glede na sladkor pa glede na dizel 50 %, da ne govorimo o drugih stroških.

Naslednja stvar, ki se nam zdi zelo pomembna, je trošarina za dizel. Čebelarska zveza se je lansko leto z Ministrstvom za finance in Ministrstvom za okolje ter Ministrstvom za kmetijstvo po 15 letih uskladila in smo sprejeli pravilnik, ki, na žalost, stopa v veljavo šele naslednje leto. Tu je naša želja, če je draginjski problem, da se pač samo tam popravi, da velja že za letošnje leto. Na žalost je lansko leto pri usklajevanju prišlo do ene pomanjkljivosti in je zadnji segment največjih čebelarjev izpadel; tu gre v bistvu samo za tehnični popravek. Ampak v predlogu novega zakona je zadeva postavljena popolnoma na glavo. Mi smo tudi na to dali pripombe in, na žalost, tudi s strani Ministrstva za finance ni nobenega odgovora. Tu pričakujemo sodelovanje, da vidimo, kje so razlike. Ker če mi pošiljamo dopise in nikoli ni nobenega odgovora, potem je to… v bistvu imaš občutek, da pošiljaš nekam, kjer ni naslovnika. Tako bi tu prosili, da te trošarine za čebelarstvo veljajo že za letošnje leto, glede na tako draginjo; to je samo stvar popravka začetka veljave. Pa seveda tista pripomba, ki je bila takrat s strani prejšnjega ministra Podgorška in Širclja obljubljena, da bo narejena, ker je tudi za ostalo kmetijsko mehanizacijo časa zmanjkalo, da bi se tisto spremenilo. Jaz upam, da se bo tista grupa za večje čebelarje še dodala, ker v nasprotnem primeru čebelar, ki ima nad 300 panjev, je v bistvu v istem razredu kot tisti, ki jih ima 300, pa imamo čebelarja z 2 tisoč 500 panji, ki bi ga prvega morali podpreti, ne zadnjega.

Tretji predlog z naše strani je, da se razmisli, kako čebelarjem, ki so, da država poskuša sofinancirati strošek zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.

In še zadnja stvar, ki je za nas tudi pomembna. Kako narediti… Mi vemo, in tudi po besedah čebelarjev po Evropi, da se lahko zgodi, da bo motena oskrba s sladkorjem v bodoče. Čebele brez sladkorja, takrat, ko nimajo, enostavno ne gre. In tu je treba najti eno varianto, da iz državnih rezerv takrat zagotovimo. Pa tudi vprašanje, kako regulirati ceno sladkorja, ker če je bilo lansko leto 50, zdaj pravijo, da bo že 1,50, drugo leto bo 2 evra, to gre res v nemogoče višave. In tisti, ki od čebelarstva živijo, če se zadeve 100, 200, 300 % dražijo, enostavno ne morejo dolgoročno preživeti. Jaz bi se na tem mestu še enkrat zahvalil. Jaz verjamem, da govorimo resno, ko govorimo, da je čebelarstvo del naše državne intervencije, ko vsi navzven podpiramo čebelarstvo, vendar podpora pa lepe besede enostavno ne nasitijo čebel. Tako bi vas prosil za podporo in predvsem za to, da najdemo sistemske rešitve. Ker v čebelarstvu imamo še en velik problem, da vedno iščemo interventen zakon pa neko državno pomoč in nek de minimis ukrep. Mislim, da je čas, da se enkrat usedemo v tem mandatu in poskušamo na tem področju najti sistemske rešitve. Imamo problem, da edino čebelarji ne moremo zavarovati letine, kar bi morali urediti, ker konec koncev, če ne, bomo vsakič, ko bo nek problem, sedeli tukaj in se pogovarjali, kje je problem. Želja je, da to sistemsko uredimo.

Tako še enkrat vsem skupaj hvala. Seveda sem potem kasneje na voljo za vprašanja.