Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Torej, jaz bi prvo začela s sušo. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč omogoča, da na podlagi tega zakona kot sistemske rešitve lahko dajemo pomoč za sušo, in sicer v tem smislu, ker je suša edina naravna nesreča, ki ni zavarovaljiva. To pomeni, da suše ni možno zavarovati, vse ostale naravne nesreče je možno zavarovati, in zato v tem primeru za sušo ni potrebno posebej interventnega zakona, ampak je sistemska rešitev v Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč.

Uprava za zaščito in reševanje je že izdala sklep o ocenjevanju škode na kmetijske pridelke zaradi posledic suše, in sicer ta sklep je bil izdan 12. avgusta in tudi posredovan vsem območnim upravam. Na podlagi tega sklepa se je začelo, so se aktivirale občinske komisije za ocenjevanje ocene škode in te občinske komisije že opravljajo svoje delo in jo morajo zaključiti nekje do 23. septembra. Po tem Zakonu bo Uprava za zaščito in reševanje zaključila in predlagala Vladi Republike Slovenije, torej oceno škode na podlagi naravne nesreče suše. Na podlagi te ocene bo izdan predlog in pa tudi program, ki ga pripravi resorno ministrstvo za pomoč kmetom, ki jih je dejansko prizadela suša. Ta pomoč se pa lahko nanaša tako na finančno pomoč, torej, da bodo kmetje in pa vsa kmetijska gospodarstva deležna finančne pomoči, potem zmanjša in odpiše se lahko prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in pa delno ali v celoti se lahko odpišejo tudi zakupnine pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Torej, s teminterventnim zakonom in pa na podlagi sklepov Vlade ter programa za odpravo posledic suše bo dejansko kmetijsko ministrstvo pripravilo program in pomagalo vsem nosilcem kmetijskih gospodarstev. Tako tu posebnega interventnega zakona ni treba predlagati, ampak se lahko na podlagi obstoječega zakona ta problem reši.

Kar se tiče pomoči zaradi visoke cene dviga energentov in ostalega repromateriala, je resorno ministrstvo že predlagalo Vladi sprejetje določenih odlokov. Ti odloki so bili že sprejeti v mesecu juliju 2022 na Vladi in na podlagi teh odlokov in pa današnje razporeditve finančnih sredstev na Vladi se bodo od jutri naprej lahko tudi izdajale odločbe in na podlagi teh odločb bodo potem vsi, ki so bili prizadeti v tem, dobivali pomoč. Ti ukrepi se nanašajo na tri intervencije. In sicer, sprejet je bil ukrep za pomoč mlečnemu sektorju. Na podlagi tega ukrepa je bilo skupno 5,2 milijona evrov, od tega je ena tretjina sredstev iz evropskega sklada in dve tretjini sredstev iz državnega proračuna. Ta sredstva bodo prejeli oziroma upravičenih do teh sredstev bo 4 tisoč kmetijskih gospodarstev, ki so dejansko tudi podali vlogo na Agencijo za kmetijske trge. Torej, v tem primeru je tu vse pripravljeno, čakali smo prerazporeditev sredstev, in od jutri naprej se bodo izdajale odločbe.

Drugi ukrep se nanaša na pomoč za energente, torej za pogonsko gorivo za kmetijska gospodarstva. V tem konkretnem primeru je na razpolago 2,2 milijona sredstev in gre za dvomesečno pomoč, takrat, ko je bila cena energentov, torej dizla, zelo visoka. V tem primeru je do pomoči upravičenih okrog 20 tisoč kmetijskih gospodarstev, in sicer so to tisti, ki so v lanskem letu uveljavljali trošarino in so v letošnjem letu dejansko podali vlogo za subvencije. Poleg tega so tu zajeti tudi ribiči, ki so za gospodarski ribolov. Torej, v tem primeru bo iz tega naslova dobilo pomoč okrog 20 tisoč kmetijskih gospodarstev in 14 ribičev.

In tretji odlok je finančno nadomestilo zaradi visokih cen repromateriala v kmetijstvu. Skupen znesek te pomoči je 15 milijonov evrov in mislim, da je do te pomoči upravičenih okrog 43 tisoč kmetijskih gospodarstev. Tudi v tem primeru bodo ta sredstva na razpolago z izdajo odločb. Tu lahko povem, da je povprečen znesek na hektar pri trajnem travinju in ekstenzivnih nasadih 31,73 evra in pri njivskih površinah 63,46 evra.

Na kmetijskem ministrstvu se zavedamo situacije, v kateri so kmetje. In ravno iz tega razloga, da imamo podlago v Zakonu o kmetijstvu, smo z odloki čim prej pristopili k tem pomočem, da lahko tudi kmetje še pred jesensko setvijo ta denar dobijo in da jim je to pomoč za jesensko setev.

Pred kratkim je bil sprejet tudi Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj električne energije in zemeljskega plina. Na podlagi tega interventnega zakona so gospodarske družbe upravičene do 30 % energetskih stroškov, in sicer od začetka junija do konca leta. V tem zakonu so opredeljena tudi primarna kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo in ribištvom. Torej, vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo in bodo izkazala ta strošek, bodo na podlagi vloge lahko deležna pomoči, in sicer je tu ta pomoč nekoliko nižja kot pri ostalih gospodarskih družbah in znaša za gospodarske družbe za primarno kmetijsko dejavnost 65 tisoč evrov maksimalno in za ribištvo 72 tisoč evrov.

V pripravi je še ukrep pomoči čebelarjem, kjer dejansko pripravljamo izračune in na podlagi izračunov strokovnih služb, konkretno, strokovne službe, ki podpirajo kmetijsko ministrstvo s svojimi strokovnimi nasveti, se pripravlja izračun, da bomo lahko potem na Vladi predlagali sprejetje odloka za pomoč čebelarjem. Tu bo pomoč dejansko po čebelji družini in po številu čebeljih družin, ki jih imajo. Izračunov zaenkrat še nimamo, zato ker še usklajujemo določene podatke, in na podlagi tega bo ta pomoč, preden bo kakorkoli odlok sprejet, predstavljena tako Čebelarski zvezi kot profesionalnim čebelarjem, da se bomo lahko uskladili še z njimi.

To je torej, kar se tiče suše in pomoči.

Tretje, kar je treba izpostaviti. Večkrat je prišla pobuda s strani Kmetijsko-gozdarske zbornice in vseh ostalih deležnikov v smeri, da bi bili upravičeni do plačila trošarine. Povedati moram, da je odprt tudi Zakon o trošarini, ki je bil v javni obravnavi in je zdaj v končnem usklajevanju med resornimi ministrstvi. Na podlagi tega zakona, če bo tako sprejet, kot je dejansko predlagan, bodo vsi, ki uporabljajo pogonsko gorivo, upravičeni do znižane trošarine; tako bo ugodnost že v tem, da jim ne bo treba plačati trošarine, ampak bodo dejansko dobili gorivo brez tega, da bi bilo plačilo trošarine potrebno. Ker tu vse stvari dejansko še niso usklajene, jih usklajujemo še med ministrstvi in ko bo to usklajeno, bo šlo na Vlado v sprejetje tega zakona.

Mogoče še nekoliko o znižanju katastrskega dohodka kmetij in kmetijskih zemljišč ter najemnine pri državnih zemljiščih in odpis stroškov namakanja iz državnih namakalnih sistemov. Kar se tiče katastrskega dohodka, bi najprej povedala, da znižanje dohodka zaradi nižje vrednosti pridelave že vključuje metodologijo obstoječega Zakona o katastrskem dohodku, saj pri izračunu katastrskega dohodka se vedno upoštevajo razmere pridelave v posameznem letu, in sicer naravne razmere, ali so to ugodni pogoji ali pa je na primer to suša ali pa kakorkoli, tako kot je bilo letos. Kot tudi ekonomske, na primer, kako nihajo odkupne cene, prodajne cene, prav tako pa je tekom znižanja že vključeno v sedaj veljavne. Tako se to dejansko že pri izračunu katastrskega dohodka upošteva. Če bo karkoli potrebno več, me bodo pa sodelavke z Ministrstva za finance pri Zakonu o trošarinah in pri katastrskem dohodku dopolnile.

Naslednje je znižanje najemnin za državna zemljišča. V tem primeru ima še Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v svojem pravilniku dejansko zapisano, da se zakupnina znižuje glede na naravne nesreče, in ta odpis je lahko v celoti ali pa delen. Tu bi jaz samo še opozorila na eno stvar, in sicer, pri tem delu moramo biti zelo previdni, kajti to je lahko diskriminatoren ukrep. Če mora nekdo kupiti hektar kmetijskega zemljišča, mora za to plačati od 15 tisoč pa do 60 tisoč evrov. In v tem primeru ta ne bo upravičen do tega, da bi se mu karkoli odpisalo, ampak je moral svoja sredstva založiti. Po drugi strani pa, če ima kdo v zakupu zemljišča od zasebnika, tudi v tistem primeru ne bo upravičen, ker mu zasebnik ne bo odpisal zakupnine, ampak bo moral plačati zakupnino v celoti. In odpis zakupnine na državnih zemljiščih lahko pomeni v teh primerih diskriminatoren ukrep, zato moramo biti tu previdni.

Nadalje, znižanje stroškov za namakanje iz državnih namakalnih sistemov. V tistih primerih, kjer so namakalni sistemi funkcionirali in kjer je bilo vode dovolj, je moje mnenje, da dejansko ni nobene potrebe oziroma ni nobenega smisla za odpis teh strokov, kajti tam so dejansko uporabljali vodo in so tudi pridelki normalni.

Primer je pa namakalni sistem Vogršček. V tem primeru pa gre za to, da je na Vogrščku sanirana pregrada in ta pregrada je že dejansko dve leti v obdelavi, tako da namakanje iz Vogrščka ni bilo možno, in zaradi tega tudi kmetje so imeli težave. Nekaj časa so namakali iz Vipave, vendar, ko je nivo vode padel tudi v Vipavi se tudi od tam ni dalo namakati in razmišljamo nekako o tem, da bi za te lastnike zemljišč, ki so priključeni na državni namakalni sistem Vogršček, v tem primeru nekako oprostili tega stroška in tukaj bomo verjetno pripravljali tudi kakšen predlog predpisa v ta namen.

Potem mogoče še, kar se tiče, kako se kmetijsko ministrstvo prilagaja na določene podnebne spremembe. In sicer kmetijsko ministrstvo financira javne svetovalne službe, tako v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice in pa ostalih strokovnih inštitucij v Sloveniji. In te svetovalne službe dejansko potem dajejo vsa tehnološka navodila, priporočila in pa vse ukrepe za nasvete kmetom, da jih lahko uporabijo pri svoji pridelavi.

Poleg tega je kmetijsko ministrstvo financiralo tudi izdelavo določenih priporočil, kot so tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave na sušo in pa tehnološki ukrepi pri pridelavi koruze za zmanjšanje vpliva na sušo.

Mogoče samo še za primer, kar se tiče namakanja. V Sloveniji imamo dejansko pod namakalnimi površinami samo 6 tisoč 500 hektarov kmetijskih zemljišč. In tukaj bomo morali narediti en, verjetno en napredek glede na podnebne spremembe, ki se nam pojavljajo. In problem, ki ga pa imamo tukaj, je pa ta, da je najprej potrebno torej lastnike, torej uporabnike zainteresirati. Vedno je smiselno, da pride pobuda za namakanje od spodaj navzgor, torej, da pač tisti, ki obdelujejo neko kmetijsko zemljišče so zainteresirani za namakanje in pa, da se potem te namakalne površine povečajo.

Izpostavila bi mogoče tukaj težave, na katere naletijo pri namakalnih sistemih. Torej investitor namakalnih sistemov so lahko zasebniki, ki imajo zasebne namakalne sisteme, potem je lahko Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov za državne namakalne sisteme in pa mogoče za lokalne namakalne sisteme pa lokalne skupnosti. Ampak pri sami uvedbi namakalnega sistema je vedno potrebno k vlogi za uvedbo namakalnega sistema med drugim dodati tudi določena soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba tega namakalnega sistema na območjih, ki so varovana, in pa omejitve, kjer so omejitve s posebnimi predpisi. Tako je na primer za namakalne sisteme do površine 50 hektarov ni potrebno izvesti niti predhodnega postopka, niti presoje vplivov za okolje. Za namakalne sisteme od površine od 50 do 100 hektarov je obvezna izvedba predhodnega postopka. In pa za namakalne sisteme nad 100 hektarov, pa je obvezna presoja vplivov na okolje. Torej vedno je potem pomembno, da tisti soglasodajalci, ki ta soglasja izdajajo, da se potrudijo in da čim prej lahko pride potem do izdaje teh soglasij, in da lahko potem dejansko namakalni sistem, se za namakalni sistem izda odločba in pa, da potem tudi namakalni sistem lahko dobi tudi gradbeno dovoljenje, kajti v bodoče, kot vidimo, dejansko brez namakanja verjetno kaj dosti se ne bomo mogli ukvarjati s kmetijstvom.

Pomembno pa je povedati tudi, da je kmetijsko ministrstvo že v programskem obdobju 2014 do 2020 imelo sredstva za financiranje namakalnih sistemov in ta sredstva so zagotovljena tudi v naslednji perspektivi, torej v strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023 do 2027.

Toliko bi jaz za začetek, pa če bo potrebno še kaj odgovoriti bom pa odgovorila. Hvala.