Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Obrambni resor je v letu 2021 ohranjal visoko raven, dinamiko in obseg sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah Nata, EU, OZN in drugih. V začetku preteklega leta je v tujini v razmerah pandemije delovalo tudi do 350 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, torej preko 5 % stalne sestave. V strateškem smislu v okviru širših nacionalnih prizadevanj na področju mednarodnega kriznega upravljanja in naslavljanja varnostnih izzivov gre torej za viden in pomemben prispevek k skupnim ciljem izpolnjevanja naših mednarodnih zavez in uresničevanja ključnih interesov Republike Slovenije. Ministrstvo za obrambo je ob upoštevanju realnih zmožnosti Slovenske vojske, povečanih operativnih potreb na različnih območjih delovanja in naraščajočih obveznosti v odzivnih silah Nata in EU postopno in delno prilagodilo sodelovanje v nekaterih mednarodnih operacijah in misijah. Naš operativni fokus ostaja trdno na Zahodnem Balkanu, v za nas strateško pomembni regiji, in ob vzhodnem krilu zavezništva, kamor ruska vojaška agresija na Ukrajino prinaša dodatna varnostna tveganja in negotovost. Angažirani smo tudi v Sredozemlju, v Sahelu ter na Bližnjem vzhodu. V Natovih KFOR na Kosovu smo zagotavljali našo največjo enoto v MOM, prispevek pa dopolnjevali s civilni funkcionalnimi strokovnjaki. V operaciji EUFOR ALTHEA v Bosni in Hercegovini smo podvojili svojo prisotnost ter delovali v Natovem poveljstvu v Sarajevu. Zaradi pomembne vloge EUFOR ALTHEA za varnost in stabilnost BiH je podaljšanje njenega mandata v OZN ključnega pomena. Zaradi posebnega pomena varnosti v regiji ter dinamičnih razmer je odločna namera Vlade, da dodatno okrepi prisotnost na Zahodnem Balkanu, tako v operaciji KAFOR kot EUFOR Altea. Drugi največji kontingent Slovenske vojske je deloval v Latviji na misiji Okrepljena prednja prisotnost EFP v podporo zavezniškemu odvračanju in obrambi ob vzhodnem krilu Nata. Prispevek v Latviji smo letos po ruski invaziji oziroma zaradi ruske invazije nadgradili z vključitvijo v novo vzpostavljeno zavezniško misijo okrepljene pozornosti EVA na Slovaškem. V prihodnjem dvoletnem obdobju bo naš prispevek v ti dve misiji ostal na približno obstoječi ravni. Nadaljevali smo s sodelovanjem v misiji EUTM Mali, pomorski operaciji EUNAVFOR MED IRINI v Sredozemskem morju, koalicijski operaciji Neomajna odločnost v Iraku, UNIFIL in UNICO na Bližnjem vzhodu ter v posebni opazovalni misiji OVSE v Ukrajini, ki se je med tem že zaključila. Vlada je lani sprejela tudi odločitev o vključitvi v Nato misijo NMI v Iraku. V mornariškem segmentu razmišljamo tudi o morebitni vključitvi v katero od zavezniških pomorskih aktivnosti v Sredozemlju. Po zaključku Natove misije RSM v Afganistanu, se je Ministrstvo za obrambo v sodelovanju z MZZ in drugimi pristojnimi resorji vključilo v reševanje dveh afganistanskih sodelavcev Slovenske vojske z družinama. Skupaj gre za štirinajst oseb. Prva družina je od avgusta lani že v Sloveniji, prizadevamo pa si najti ustrezno rešitev za drugo družino, ki je še vedno v Afganistanu. Naše prihodnje sodelovanje v MOM, bo odvisno od obrambno političnega in zunanjepolitičnega premisleka in nacionalnih interesov. Operativnih dejavnikov razvoja razmer na posameznih območjih delovanja ter drugih relevantnih, tudi nepredvidljivih in dinamičnih okoliščin. Pri tem je treba izpostaviti intenzivno sodelovanje enot Slovenske vojske v Natovih odzivnih silah NRF in Natovi pobudi pripravljenosti NRI, kakor tudi v bojni skupini EUBG. S slednjim smo v luči slovenskega predsedovanja Svetu EU konkretno izkazali tudi našo zavezanost h krepitvi struktur skupne varnostne in obrambne politike EU. K

Kot je omenil že državni sekretar, je treba omeniti tudi dodano vrednost, ki jo operativnemu delovanju v tujini zagotavljamo tudi z različnimi finančnimi in drugimi namenskimi prispevki ter z usposabljanjem v prej omenjenem med medresorskem centru, ki ima tudi mednarodno dimenzijo in udeležbo. Pomembno področje pa so seveda tudi mednarodne reševalne operacije oziroma intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. Slovenija je v letu 2021, 12-krat nudila mednarodno reševalno pomoč ob tovrstnih nesrečah. Nadaljevalo se je tudi usposabljanje slovenskih strokovnjakov ter pripadnikov enot za zaščito in reševanje za sodelovanje v teh aktivnostih.

Spoštovani! Ministrstvo za obrambo bo glede na razpoložljive vire in operativne zmožnosti tako z vojaškimi kot civilnimi obrambnimi zmogljivostmi, tudi v prihodnje dejavno sodelovalo v povezanih in celovitih skupnih nacionalnih prizadevanjih za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti.

Hvala za pozornost.