Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!

Pod suhoparnim naslovom te uredbe se skriva zelo zanimiva zgodba. S tem aktom želita Evropski parlament in Svet Evropske unije pravzaprav vzpostaviti zakonodajno podlago za to, da zagotovimo krožnost izdelkov in njihovo kot pravi naslov okolijsko primerno zasnovo.

Gre za to, da zasnova izdelka določa pravzaprav 80 odstotkov njegovega na okolje v življenjske ciklu in učinki uredbe zasledujejo cilj, da bodo izdelki, ki jih bomo uporabljali dlje časa v rabi se pravi bomo podaljševali njihovo življenjsko dobo, omogočali zamenjavo pokvarljivih delov in seveda njihovo popravilo. V potrošniški družbi, v kakršni živimo zadnja desetletja smo se navadili, da izdelke, ki niso več optimalni preprosto zamenjamo v času, v katerem pa živimo, kjer so vse bolj izpostavljeni tudi surovinski vidiki pa ne samo bom rekel samo vprašanje surovin temveč tudi vprašanje njihove energetsko zahtevne predelave pa je zelo pomembno narediti premik k temu, da bo vzpostavili takšne pogoje, ki bodo podaljševali življenje izdelka, njegovo popravilo in pa seveda čim lažjo pridelavo torej k ciljem krožnosti.

Predlog je zasnovan tako, da se nabor proizvodov, ki jih zajema ta uredba lahko širi in se s tem daje pooblastilo Evropski komisiji, da na podlagi določitve minimalnih meril seveda to tudi širi skladno z zahtevami tehnološkega razvoja tako, da se dosega energijska učinkovitost, krožnost, splošno zmanjšanje okolijskega in podnebnega odtisa izdelkov in pravzaprav je ta uredba del obsežnega svežnja ukrepov s katerimi bi trajnostni izdelki postali pravilo znotraj EU kot tak pa sodi v široki sklop ukrepov zelenega dogovora.

Odbor za gospodarstvo je že soglasno potrdil Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe, prav tako tudi Komisija za mednarodne in evropske zadeve Državnega sveta. Slovenija sicer podpira predlog uredbe in njene ključne cilje. Izpostavljamo nekatere ključne elemente, ki se nanašajo na odpravo uničevanja neprodanega blaga, preprečevanje in zmanjšanje odpadkov, obvezna merila za zeleno javno naročanje, digitalne potne liste in strožji nadzor trga, hkrati pa izpostavljamo zaskrbljenost zaradi primernosti in obsega uporabe delegiranih aktov za dopolnitev predlagane uredbe. To je tisto omenjeno vprašanje in pooblastilo Evropski komisiji, da na podlagi meril skladno s tehnološkim razvojem širi nabor izdelkov pri katerih je obvezna uporaba te uredbe. Hkrati izražamo skrb zaradi neusklajenosti predloga uredbe z odpadkovno zakonodajo Evropske unije, zakonodajo na področju varstva potrošnikov in zakonodaje na področju kemikalij. Dejstvo je, da bodo te spremembe, seveda, predstavljajo tudi dodatno obremenitev, predvsem za mala in srednja podjetja, ampak dajmo skušati gledati optimistično, pa poglejmo, da to predstavlja tudi veliko priložnost za vrsto servisnih dejavnosti, ki jih zagotavljajo prav mala in srednja podjetja. Hkrati pa verjamemo tudi v njej njihovo večjo gibkost, da se bodo lahko ob ustrezni podpori tudi prilagodila novim zahtevam. Vsi pomisleki in zadržki, ki jih v tem kontekstu izražamo so lahko predmet nadaljnjih usklajevanj, zato v vsakem primeru predlagamo, da temeljno stališče podporo Slovenije v smeri, ki jo zasleduje uredba potrdi tudi Odbor za zadeve Evropske unije.

Hvala lepa.