Hvala, sekretar. Bom nadaljevala, kjer je državni sekretar Frangež ostal in se osredotočila predvsem na naše ukrepe, kar se tiče stabilizacije energetskih trgov.

Vsi verjetno se tukaj strinjamo, da trenutne visoke cene na veleprodajnih terminskih trgih zagotovo ne odražajo dejanske cene proizvodnje. Strinjamo se, da je to, kar se je dogajalo zadnjih 10 dneh sedaj že skoraj 2 tednih postala resna grožnja za obstoj številnih udeležencev na trgu tako elektroenergetskega sektorja kot tudi samega gospodarskega sektorja in tukaj se Vlada zelo dobro zaveda, da ob integriranem elektroenergetskem in plinskem trgu EU ne moremo delovati kot osamljen otok. Mi nismo izoliran otok in kakršnekoli rešitve, ki jih bomo iskali jih moramo iskati v dialogu in v soglasju z drugimi državami članicami. To je neizogibno. Zakaj ne moremo uvesti na nacionalni ravni kapice za vse gospodarske subjekte? Ker je enostavno trenutno to z evropsko zakonodajo strogo prepovedano. Če bi to naredili bi trčili ne samo v kršitev evropske energetske zakonodaje zelo verjetno bi trčili tudi v kršitev zakonodaje, ki ureja področje do dovoljenih ali nedovoljenih državnih pomoči hkrati bi pa na določenih segmentih lahko tudi ogrozili stabilnost dobav tako na področju elektrike kot na področju plina. Kakršnokoli rešitev, ki jo bomo iskali mora biti enotna in usklajena z drugimi državami članicami. Tukaj smo kot Vlada takoj po dogajanju v petek, ki ga je kolega že omenil in vse, kar je kolega omenil naj dodam k temu še druge aktivnosti. Evropskim državam in Evropski komisiji smo predlagali paleto ukrepov, ki bi preprečila ekstremna nihanja na borzah in posodobitev pravil trgovanja, ki bodo odsevala pravila, ki danes obstajajo na finančnih trgih jih pa trenutno še ni na energetskih trgih. Govorimo o samodejnih zaščitnih sistemih, kjer bi nekako naslovili to visoko volatilnost in zaščitili naša podjetja, ki sodelujejo na teh borzah. Drugo, kar smo predlagali, da se zagotovi likvidnostna podpora vsem udeležencem na evropskem trgu, ki je primerljiva, zato da manjše države niso bolj izpostavljene kot pa nekatere večje države. Takoj smo zahtevali oziroma zahtevali smo takojšnje izvajanje priporočil, ki jih je ACER v svojem poročilu že aprila, konec aprila letošnjega leta predložil vsem državam članicam in Evropski komisiji, kar bo vodilo po našem mnenju tudi do optimizacije delovanja trgov na debelo. In pozvali smo h koordiniranemu zmanjševanju rabe električne energije po vzoru dogovora, ki smo ga dosegli konec julija v EU na področju zemeljskega plina. S tega vidika računamo, da bo v petek zasedanje evropskih energetskih ministrov dalo jasne smernice in jasne usmeritve Evropski komisiji, kako naj naslavlja trenutno izjemno volatilno delovanje evropskih energetskih borz. Se je pa treba zavedati – in tu bi res poudarila, brez enotnega dogovora na EU ravni smo lahko v bistveno slabšem položaju, če bomo sprejemali odločitve, ki se bodo dotikale samo našega gospodarstva oziroma našega elektroenergetskega sektorja.

Morda bi tudi opozorila na naša pričakovanja, da bo Evropska komisija takoj že naslednji teden prišla s predlogi, ki bodo upoštevali usmeritve evropskih energetskih ministrov, da bomo do konca septembra imeli neke rešitve že sprejete na ravni EU, in to bo vodilo še v nadaljnjo stabilizacijo trgov, vsaj do konca leta, ker se vsi zavedamo verjetno, da je ključen problem predvsem leto 2023 in ne letošnje leto. Tu bi vseeno poudarila, da po naših podatkih trenutno situacija, po kateri poslujejo podjetja, morda še ni tako kritična. Cene za julij in avgust za negospodinjski odjem so na zemeljskem plinu 60 evrov na megavatno uro, kar pomeni podražitev le 5 % glede na prejšnje četrtletje, na področju elektrike 160 evrov na megavatno uro za negospodinjski odjem, kar pomeni 8 % povečanje glede na drugo četrtletje letošnjega leta. Tako zaenkrat razumemo, da situacija ni tako kritična, da si ne bi mogli kupiti še enega tedna časa in uskladiti ukrepe z drugimi državami članicami, da bomo zaščitili to, kar je nam vsem verjetno v interesu, torej, da ohranimo konkurenčnost našega gospodarstva, da ohranimo poslovanje elektroenergetskega sektorja v Republiki Sloveniji, ki je močan in zdrav, in da tudi najdemo neko ravnotežje med vsem, kar nas čaka naslednje leto.

Tu bi se ustavila, pa morda odgovarjamo potem na vprašanja, če bo treba. Hvala.