Gospod predsednik, najlepša hvala.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Naj najprej povem, da pozdravljamo pobudo za sklic te seje. Komisija za nadzor javnih financ ščiti pomembno vrednoto in to je zdravje javnih financ. Seveda pa je največja, največje tveganje za zdravje javnih financ situacija, ko bi se začela bistveno poslabševati gospodarska klima in možen in potencialen prehod v recesijo najprej seveda, kot ste sami pravilno ugotovili, to ni kriza, ki jo je zakuhalo ne slovensko gospodarstvo, ne slovenska država, je v veliki meri eksterne narave, jo pa je bilo mogoče predvideti.

Res je, da je evropski energetski trg in zakonitosti naše lastne proizvodnje električne energije slovenskemu gospodarstvu v bistvu zelo dolgem obdobju omogočal zelo dobre konkurenčne pogoje. Nizka cena energije je pravzaprav Sloveniji omogočala, da je gradila uspešen gospodarski in razvojni model, hkrati pa je pač potrebno ugotoviti, da so se na tem trgu stekle določene okoliščine, medsebojno v veliki meri neodvisne, pa tudi povezane, ki so v zadnjem obdobju začele seveda ogrožati to, čemur je ta skupen trg namenjen; zanesljiva oskrba in nizka cena. Naj pri tem omenim, da je bilo deset letno povprečje cen na ravni 55 evrov na megavatno uro.

Danes smo soočeni s povsem neko novo ekscesno situacijo in absolutno, Vlada soglaša z opozorilom, da je potrebno reagirati. In Vlada je z nizom ukrepov vse od svojega nastopa v začetku junija letošnjega leta že reagirala in zagotavljam vam, tako kot je povedal predsednik vlade na srečanju z gospodarstvom minuli ponedeljek, da vlada snuje in načrtuje še vrsto ukrepov, da ublaži posledice in da z odločno akcijo tudi odpravi vzroke sedanje krize. Naj pri tem povem, da praktično vsa ta stran mize prihaja iz tretjega sestanka gospodarske koordinacije, to je rednega mesečnega srečanja s predstavniki gospodarskih združenj in zbornic. Danes je bil na povabilo ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaža Hana, gostje gospodarske koordinacije tudi minister za infrastrukturo Bojan Kumer, ki je predstavnikom gospodarstva predstavil, kakšni so načrti Slovenije pred petkovim svetom energetskih ministrov, kjer bo gospod Kumer skupaj z državno sekretarko Tino Sršen predstavil pravzaprav to, kar Slovenija v tem hipu v evropskem merilu skuša narediti.

Naj se grem v mislih deset dni nazaj. To je bil petek, mislim, da 27. avgusta, ko smo dosegli historičen vrh cen. Hkrati pa naj povem, da je praktično v vprašanju nekaj deset ur Slovenija preko tistega vikenda zasnovala zelo odločno pozicijo in predsednik vlade je na političnem vrhu, le dva dni kasneje, tudi voditeljem opozicije in vodilnim ekonomskim strokovnjakom predstavil pogumno potezo in zahtevo, da Slovenija zgradi zavezništvo podobno mislečih držav, usmerjenih v odločno skupno intervencijo na evropski ravni. Mi smo sprejeli nekaj ukrepov, ki obetajo pomoč gospodarstvu. Te ukrepe smo začeli snovati pred začetkom poletja in jih dokončali v mesecu avgustu. Pri snovanju teh ukrepov ves čas bili tudi v stiku s predstavniki gospodarstva. Je pa treba ugotoviti, da v času, ko je bil zakon napisan, to je bila približno, recimo polovica avgusta, do konca avgusta se je situacija radikalno spremenila. In minister Matjaž Han je že napovedal, da v kolikor se bo izkazala potreba, bomo mi zelo hitro pripravili ustrezno novelo sprejetega zakona in seveda reagirali z možnostmi, ki nam jih je začasni okvir Evropske unije tudi zagotavljal. Kajti vsi mi, to sem trdno prepričan, delimo skupne cilje. Naš cilj mora biti, da ohranimo razvojno sposobnost gospodarstva, da ohranimo zaposlenost, in da ohranimo konkurenčnost. Pri tem pa je potrebno vnaprej vedeti, da ni nujno, da se bomo na tej poti izognili vsem žrtvam. Je pa zato pomembno, da ima vlada širši nabor ukrepov, ki bodo podjetjem, ki bodo v dani situaciji ugotovila, da je smiselno nekoliko zmanjšati ali celo ustaviti proizvodnjo, postregla z ukrepi. V času Covida je prejšnja vlada predstavila nekaj uspešnih orodij, recimo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, čakanje na delo, zato da intervenira in podjetjem pomaga prebroditi čas najhujše krize, dokler se seveda cene ne stabilizirajo. Pri tem bi spomnil, da je potem, ko je dr. Robert Golob prejšnji ponedeljek tudi s pogovorom s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na Bledu prejšnji ponedeljek dal nekaj pogumnih signalov in nekaj pogumnih signalov so dale tudi druge države, cena začela umirati in od tistega zgodovinskega vrha lahko danes ugotovimo, da je ta cena že prepolovljena. Upajmo, da bo z ukrepi, ki jih načrtuje Ministrstvo za infrastrukturo pred petkovim svetom in gradnjo zavezništva za nujno potreben skupni evropski odziv, seveda poslan nadaljnji tržni signal. Je pa gospod Vrtovec gotovo tako: krize je potrebno predvidevati. Nam se danes in gotovo tudi v prihodnjih letih iztekajo povezani učinki različnih razlogov. Evropska komisija je lani oktobra predstavila tool box možnih rešitev za soočanje z energetsko krizo. Tudi v Sloveniji so bili takrat ukrepi in rešitve sprejeti relativno pozno, ampak seveda ni naloga, da se mi sedaj obmetavamo kdo je pač odgovoren za neko situacijo. Gotovo pa je, da bi bilo mogoče predvideti, da seveda ob tem, da trgi željeno delujejo dobro, da pa pridejo tudi ekscesne situacije povezane z naravnimi pogoji povezani z visoko gospodarsko rastjo in visoko povečano potrebno po energiji na drugi strani tudi v Ukrajini in naravnimi pogoji, da se utegne zgoditi na trgih, da trgi kolapsirajo in takrat bi morali razmišljati o ustreznih varovalnih mehanizmih, ki bi preprečili ekscesni dvig cen, ki smo mu bili priča v zadnjem obdobju.

Jaz bi predlagal, da državna sekretarka Tina Sršen sedaj podrobneje predstavi načrte, ki jih ima Vlada pred Svetom evropskih energetskih ministrov. Še pred tem pa zelo alinejsko in zelo na kratko o povezanih in drugih ukrepih, ki jih je Vlada že sprejela. Vlada je praktično ob nastanku oblikovala delovno skupino za soočanje z draginjo. Z intervencijami na naftnem na področju naftnih derivatov je Vlada preprečila nesorazmeren dvig den. Zagotovila pomoč kmetom mislim, da skupaj 25 milijonov za subvencioniranje goriv in gnojil. Zagotovila je regulacijo gospodinjstvom in malim poslovnim uporabnikom do 86 kilovatov. Pri tem slišimo opozorila Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. V prejšnjem tednu ste poslanci soglasno sprejeli Zakon o pomoči v gospodarstvu pri čemer sprejemamo tudi očitek, da za enkrat sprejeta pomoč verjetno ni zadostna, če bi sedanje razmere vzdržale in nenazadnje z različnimi ukrepi zaščitila tudi gospodinjstvo. Gotovo pa je, da nas čaka dizajniranje ukrepov za nepredvidljive situacije v prihodnjih mesecih še naprej in Vlada RS je v skladu z napovedniki, ki jih dal dr. Robert Golob tudi v gospodarstvu na to pripravljajo.

Državna sekretarka Tina Seršen.