Hvala lepa. Jure Knez, SVC. Primer ko ste ga prej navedli je še dosti blag, 120 tisoč evrov na 150 zaposlenih to je približno tako kakor imamo mi, pa bomo to preživeli. So podjetja, ki so bistveno bolj energetsko odvisna tudi v tem razredu srednjih podjetij, recimo, Akrapovič je včasih za elektriko plačeval 600 tisoč evrov, zdaj bo plačeval 7 milijonov, pa kdo ve kaj ga čaka v naslednjem letu. In te stvari so v določenih panogah res kritične. Danes smo imeli tudi sestanek gospodarstva. Nekako so resnično panoge tudi v turizmu, hoteli, ki tega ne bodo preživeli. Recimo, slišali smo primer, da smučišča ne bodo mogla zasneževati, ne bodo mogla ponujati teh storitev. In potem, če eno leto stojijo, je vprašanje, če bodo sploh še kdaj odprli svoja vrata. Tako da mislim, da lahko nastane nepopravljiva škoda. In kar podjetja zdaj resnično potrebujemo, je nek guideline, kaj storiti. Iz svoje lastne izkušnje lahko povem. Mi smo zdaj začeli eno investicijo v nove proizvodne prostore, 2 tisoč 600 kvadratov, ker so na drugi lokaciji. Smo dobili pogodbo za podpisati za 900 evrov na megavatno uro. In pol smo kar nehali, zaradi tega, ker zdaj plačujemo 150. Potem pa po vsemu, da bi se preselili pa da bi imeli več prostora, da bi plačevali toliko več, je to enostavno grozno in nesprejemljivo. Tako da tukaj dejansko potrebujemo v zelo kratkem času nek odgovor, kaj nas čaka v prihodnosti. Tako da mislim, da tudi, ne vem, mi ne razumemo zelo dobro teh razmerij na evropskem trgu energije, ampak se nam nekako dozdeva, da bi se dalo bolje gospodariti z energijo. Ker cena megavatne ure iz elektrarne, iz recimo iz nuklearke je še vedno tam okoli 30, 35 evrov in v bistvu te pogodbe, te terminske pogodbe na dolgi rok, ki prodajajo ceno po taki nizki ceni, pa potem na drugi strani, ne vem, zaradi suše kupujemo energijo po bistveno višji ceni, ne vem, jaz mislim, da je treba res na tem izvoru greha pogledati, če se da kaj narediti, če se da to pogodbo prekiniti, kakšni so pogoji, kdo je tu podpisan. To je taka zanimiva stvar, da je treba, ne vem, 15-krat dražje plačati tisto energijo, ki si jo enkrat obljubil, potem je pa suša prišla. Tako, da take stvari se mi zdi, da je, da so bistvene. In za naslednje leto pozdravljam tudi pobudo, da se v bistvu izračuna miks električne energije in da bodo gospodarske družbe vedele, pri čem so, da bomo vedeli, pri čem smo. Ker nekako smo se pogovarjali, tam okoli 200 na megavatno uro ali pa kakšen evro več je še tista stvar, ko bodo gospodarske družbe preživele, potem bodo začele pa zelo hitro odpade odpadati cele panoge. In pri 500, pri 1000 ali pa pri 500 jih bo že zelo veliko odpadlo, pri 1000 pa sploh to ni več eno tako vzdržno stanje. Tukaj se mi zdi, da bodo tisti, ki so na borzi, kupili to energijo po tako nizki ceni, ne vem, Nemci, Francozi, kdorkoli pač že, da so to tisti na drugi strani, ki nekako nimajo interesa, da bi na nivoju Evrope pač sploh sprejeli kapico. In tukaj se mi zdi, da mora biti Slovenija kar dosti agresivna, da si izbori neko pozicijo, da pač pridemo do tega, da ne bomo celega gospodarstva praktično s tem uničili. Tako da tukaj nekako bi res želel, da bi se v prihodnjih tednih recimo, da bi dobili to informacijo, kakšno ceno električne energije lahko pričakujemo v naslednjem letu, da dobimo nekako tudi tista vodila ali naj podpišemo pogodbe za 900 pa se bo potem to zreguliralo ali raje ne ne podpisujemo. Da pač enostavno vemo, pri čem smo. Toliko.

Hvala.