Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, pričenjam z 2. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da se nihče ni opravičil, da je od seje zadržan oziroma da se seje ne more udeležiti.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku pa ni bilo podanih predlogov za samo spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Aha, pravkar obvestilo, in sicer, da gospoda Janija Prednika nadomešča Jonas Žnidaršič na današnji seji. Najlepša hvala.

Torej ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PODPORA GOSPODARSTVU V ENERGETSKI KRIZI.

Kot gradivo k sami točki dnevnega reda ste tudi prejeli obrazložitev in predloge sklepov z dne 5. 9. 2022.

In k tej točki so vabljeni tako Vlada kot Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za finance, infrastrukturo, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje Menedžer in tudi Klub slovenskih podjetnikov. Vse goste prav lepo pozdravljam. Hvala, spoštovani predstavniki slovenskega gospodarstva, tisti, ki zaposlujete in ste dodana vrednost, da smo evropski šampioni, da ste se današnje seje udeležili.

Torej, glejte, kot predsednik Komisije za nadzor javnih financ sem nujno sejo sklical z namenom, da se seznanimo z izredno perečo problematiko torej energetske draginje, s katero se sooča in se bo po podatkih žal soočalo slovensko in evropsko gospodarstvo tudi v prihodnje z zadnjim dogajanji v domačem, evropskem, mednarodnem okolju na energetskem področju ter z namenom, da nam tudi predstavniki Vlade predstavijo sprejete načrtovane ukrepe za celovito podporo vseh gospodarskih subjektov v energetski krizi in seveda tudi na drugi strani javnofinančne posledice teh ukrepov. Torej s tem namenom sem kot predsednik Komisije za nadzor javnih financ sklical današnjo sejo komisije, ampak dovolite malce daljši uvod. Gospodarska klima v Sloveniji se je medletno, torej avgust 2021, avgust 2022 po podatkih SURS-a znižala za 6,8 %. K temu znižanju so najbolj pripomogle nižje vrednosti treh kazalnikov zaupanja, in sicer v predelovalnih dejavnostih za 4,8 %, med potrošniki za 3,8 % in potem tudi v gradbeništvu 0,1 %. Medtem pa, ko je bil prispevek kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in trgovini na drobno pozitiven, in sicer za 1,8 in potem 0,1 odstotne točke.

Inštitut IFO je tudi sporočil, da recimo, če pogledamo Nemčijo, da se je v Nemčiji gospodarska klima, merjena na vzorcu 10 tisoč nemških podjetij, avgusta še poslabšala, in sicer upadla, upadla na 88,5 točke. Slabša pričakovanja nemških podjetij je tudi zaznati tako glede sedanjih kot tudi prihodnjih gospodarskih gibanj in na primer med, med anketiranimi direktorji nemških podjetij, so pri IFO zaznali skoraj nespremenjen pesimizem glede poslovnih pričakovanj za naslednjih šest mesecev, ob tem pa se je na primer avgusta poslabšala tudi ocena trenutnih razmer, saj so bili v anketiranih podjetjih manj zadovoljni s tekočim poslovanjem v primerjavi s preteklim mesecem in za tretje četrtletje se pričakuje krčenje nemškega gospodarstva.

Zakaj dajemo za primer nemško gospodarstvo? Zaradi ne le pregovora, ampak zaradi dejstva, da ko nemško gospodarstvo zakiha, slovensko zboli, ne. Zaradi tega smo navajali v samem sklicu primer Nemčije, da lahko vidimo, s čim se bo Slovenija v roku pol leta ali pa še celo prej, soočala. No, in tudi v slovenskem gospodarstvu je zaznati veliko skrb glede cen in oskrbe z energenti. Podjetja imajo namreč sklenjene pogodbe in s tem znane cene energentov, večinoma do izteka letošnjega leta. Podjetja pričakujejo med šest do desetkratni dvig cen energentov. Govoril sem z enim podjetnikom, ki ima 150 zaposlenih, ta trenutek plačuje 12 tisoč evrov električne energije, ponudil za naslednje leto ima sto dvajset tisoč. Kaj sledi? Bo ta podjetnik to plačal, bo dal samo v stroške, bo dvignil cene končnih storitev ali bo začel odpuščati?

Zato je ključno vprašanje, gospod državni sekretar, kdaj, kdaj in kako? Do sedaj gospodarstvo tega žal ni slišalo. Tudi po podatkih SURS-a je bila povprečna cena zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce brez davka na dodano vrednost v prvem četrtletju leta 2022 višja za kar 22 odstotkov glede na prejšnje četrtletje in povprečna cena na primer električne energije za negospodinjske odjemalce brez davka na dodano vrednost je bila višja za kar 45 odstotkov. Tudi po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije, je v predelovalnih dejavnostih v letu 2021 delež stroškov energije v čistih prihodkih znašal 2,5 odstotka, v energetsko intenzivnih podjetjih pa 7,7 odstotka, ampak o tem energetsko intenzivnih podjetjih, ki potrebujejo posebno, posebno obravnavo, malce kasneje.

Pri tem pa seveda ne smemo spregledati dejstva, da so za podjetje dražji tudi vsi vhodni stroški. Na primer, po podatkih GZS so se na medletni ravni za 28,5 odstotka zvišale cene uvoženih proizvodov, energetskih surovin na svetovnih trgih za kar 81,1 odstotka in ne energetskih surovin za 18,7, cene kovin in mineralov za 17,6 in gnojil za 108 odstotkov. Torej, cene storitev pri proizvajalcih so se v prvem polletju 2022 zvišale za kar 6 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021.

Zdaj pa še nekaj o podpori gospodarstvu in energetski krizi. Zdaj Vlada Republike Slovenije je do sedaj sprejela več paketov ukrepov za spopadanje z naraščajočimi cenami energentov in hrane. Vsi ti ukrepi so bili večinoma namenjeni ljudem, malim podjetjem, področje srednje in velikih podjetij pa je do sedaj žal ostalo bore ali manj spregledano. Nič narobe, da se gospodinjskim odjemalcem je pomagalo in tako je tudi prav, da smo, da se je preprečilo socialni brodolom, ampak nič ne pomaga, če bodo ti isti ljudje v roku pol leta ostali morebiti brez služb. Torej zaradi tega govorimo, da je bistveno pomagati gospodarstvu, niti…, imajo cenejšo električno energijo in to je tako tudi prav, ampak če bodo na drugi strani v mesecu februarju ostali brez službe, nič ne bo pomagala cenejša električna energija, cenejši plin, ker bodo bili brez službe. Torej pozivamo k pomoči tudi srednjim in velikim podjetjem. Zdaj tudi za pomoč gospodarstvu, ja, je bil sprejet Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, ki pa je tudi po ocenah ne le mene ali Komisije za nadzor javnih financ ampak tudi po oceni ekonomskih strokovnjakov in gospodarstvenikov nezadosten. Podjetjem prinaša 40 milijonov evrov pomoči zaradi dviga cene energentov, kar je, kot ste gospodarstvo sami dejali, občutno premalo. Torej država bo krila 30 % povišanja cene energentov nad dvakratnikom dviga, prvo tranšo pomoči pa bodo podjetja v bistvu dobila do konca leta, drugo pa šele do sredine marca 2022 in 2023, kar je relativno pozno. Gospod državni sekretar, tukaj bi bilo potrebno pohiteti. Torej na podlagi vseh kazalcev vidimo, da kako so druge evropske države v obdobju od septembra 2021 do julija dva 2022 namenile in koliko so namenjene za pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu za boj z visokimi cenami energentov. In tukaj Slovenija zaseda 5. mesto med državami, ki so gospodarstvu pomagale v bistvu najmanj. Torej evropske države s številnimi inštrumenti in ukrepi pomagajo podjetjem prebroditi obdobje hude gospodarske negotovosti, tudi z zagotavljanjem na primer večje likvidnosti, recimo primer Avstrija, podpora podjetjem pri zamudah pri plačilu davkov, spet Češka poseben garancijski program za pridobivanje kreditov, Nemčija davčne olajšave na davek od prihodkov, potem Italija 20 % davčna olajšava za vsa energetsko intenzivna podjetja, davčna olajšava v Italiji tudi za podjetja za nakup plina, elektrike v višini 25 %. S tem, da ja, tukaj Ministrstvo za infrastrukturo dobro vedo, kako je Italija specifičen primer, zlasti kar se tiče električne energije. Zaradi plina in odvisnosti, posledično zaradi plina, zaradi tega verjetno tudi ta drugi ukrep, ampak kljub vsemu torej, ker na ravni Evropske unije še ni sprejeto podaljšanje začasnega okvira, prav tako pa tudi Vlada Republike Slovenije glede gospodarstva ni podala še nobenih resnih zagotovil podjetjem, s kakšnimi ukrepi jim bo pomagala prebroditi energetsko krizo, torej imajo podjetja ogromno težav pri pripravi poslovnih načrtov za leto 2023. In to je ta namen sklica seje torej, da tudi v Državnem zboru se soočimo na eni strani z gospodarstvom in njihovimi potrebami, na drugi strani, gospod državni sekretar, z vašimi odgovori. Vse je zavoljo tega, da preprečimo krčenje proizvodnje. Kar se dogaja, že včerajšnja novica glede Sija je v bistvu zaskrbljujoča. In ne nazadnje tudi, da preprečimo morebitna zapiranja podjetij in nenazadnje tudi odpuščanja. Torej ukrepi Vlade za podporo gospodarstvu bi morali celostno nasloviti vse vrste podjetij, tako mala, srednja in velika in tudi vse sektorje gospodarstva. In cilj ukrepov seveda bi mogel biti jasen - blaženje negativnih učinkov izrednega povišanja cen energentov. Drži, s tem se ne sooča samo Slovenija, nismo mi del problema, ampak se strinjamo, da se tudi na ravni, da se pač na ravni Evropske komisije dobi odgovor na špekulantski trg, ki ta trenutek absolutno glede cene energentov, zlasti električne energije in plina ne deluje. In na to mora odgovoriti celotna Evropska unija in tukaj v bistvu lahko osebno hvalimo napore, da Evropska komisija da čimprejšnji odgovor na trg, ki pač ta trenutek je vse prej kot pa trg.

Predlagamo z današnjim sklicem tudi sklepe, ki jih imate v samem vabilu na sejo, ampak, gospe in gospodje, sam se strinjam z gospodarstvom, da je nujno potrebna uvedba kapice na energente tudi za gospodarske subjekte, podobno kot so bili to deležni gospodinjski odjemalci zemeljskega plina in elektrike. Lahko tukaj se pogovarjamo o začasnem ukrepu treh mesecev, ampak samo zato, da se ublaži posledice, ki lahko postanejo v roku, ne vem, dveh mesecev. Torej, do marca bo težko zdržati. Mnogi bodo uspeli, ampak evropsko gospodarstvo ne more vzdrževati takega pritiska, špekulantskega trga, da se cene električne energije povečajo za, na primer osemkratnik. To ne zmore nihče. Zlasti pa ne energetska intenzivna podjetja, kot je recimo v Sloveniji Talum, Sij, ostale železarne, papirnice, steklarne, ki imajo peči, ki delajo noč in dan in peči ne morejo zaustaviti kar tako vrat na nos.

Torej, tem podjetjem, ki recimo Talum, mislim, da je 7 % porabnik električne energije v Sloveniji, je v državni lasti. Na en način je treba pomagati. Na drugi strani imamo še ostala energetsko intenzivna podjetja, torej, je treba priskočiti enostavno na pomoč.

Tudi Gospodarska zbornica Slovenije je predlagala vsaj z leto 2023 uvede instrument omejitve cene za električno energijo in plin, torej za gospodarstvo po vzoru drugih evropskih držav. Tukaj, recimo, to so že naredile in Španija in na drugi strani Portugalska.

Na drugi strani pa za zaključek naj povem eno osebno mnenje. Glejte, gospodarstvo močno skrbijo nedavne, torej napovedi tudi vladne davčne reforme, in potem enega iz leta, enega izmed ministrov še po obveznih božičnicah. In kako gre to skupaj pri desetkratniku povišanja cen električne energije in ostalih energentov, še z določenim pritiskom in sovražno nastrojenostjo proti gospodarstvu enostavno to ne gre.

Torej, del Vlade ocenjuje gospodarstvo kot razrednega sovražnika in to zagotovo ta trenutek ni prav. Torej Vlada, sicer odpravlja usklajevanje dohodninskih razredov z inflacijo in tudi ustavlja predvidene dvige splošne dohodninske olajšave, kar dejansko pa, glejte, prinaša realno nižje plače za vse zaposlene v tej energetski krizi. Če kdaj, potem res ni čas, da se do danes to počne. Zaradi tega, ker če kdaj, potem bi danes ljudje potrebovali polne denarnice denarja, se pravi denarnice denarja, da lahko plačujejo na eni strani položnice za energenti, na drugi strani tudi, da lahko nemoteno živijo, da grejo v trgovino, da grejo na dopuste in tako naprej.

Naj bo tokrat drugače.

Jaz bi dal najprej besedo, spoštovana Vlada, gospodarstvu, da jim tudi vi, v Državnem zboru, prisluhnete. In potem na to odgovarjate.

Torej, najprej dajem besedo predstavnikom gospodarstva. In sicer, želi besedo predstavnik, predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije?

Izvolite! Pa če se predstavite.