Govor

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi!

Torej, mi smo imeli podobno sejo marca letos, ampak ker se je praktično v tem času polovico parlamenta zamenjala se mi zdi, da je pomembno, da se ponovno o tem pogovarjamo sploh v luči zadnjih sprememb torej, ko se je ukinil Urad za demografijo. Mi smo pač neke korake skrajševanje demografskega problema v Sloveniji naredili in ocenjujemo, da so take poteze napačne in da je potrebno na to opozoriti. Slovenija ima namreč eno od najstarejših prebivalstev. Naj povem nekaj podatkov, ki ste jih sicer lahko prebrali tudi v našem sklicu. Problem je seveda nizko število rojstev, kar dolgoročno pomeni, kar težavo in se ne samo obnavlja narod tako, da bomo imeli velike težave na kar nas seveda opozarja tudi Evropska komisija in da gre za velik problem ne samo Slovenije, ampak tudi Evrope. Dokazuje tudi to, da so ustanovili poseben del torej poseben organ, ki se ukvarja z demografijo pri evropski komisarki.

V začetku leta 2022 je bilo v Sloveniji 308 tisoč prebivalcev med 15 in 29 let in 445 tisoč prebivalcev, starih najmanj 65 let. Od začetka leta 2012 se je število mladih zmanjšalo za 15 %, število starejših pa povečalo za 29 %, s čimer je starejša generacija dosegla in izrazito presegla mlajšo. Za primerjavo, v letu 2012 je bilo mladih približno 20 tisoč več kot starejših, deset let pozneje pa je bilo mladih 136 tisoč manj kot starejših. To so podatki, ki bi nas morali skrbeti oziroma zaradi katerih, kot sem rekla, se je prejšnja Vlada tega problema resno lotila, med drugim tudi z ustanovitvijo Urada za demografijo.

Slabi podatki so, čeprav smo začeli nekaj delati tudi na družinski politiki, se pravi, na ukrepih, ki bi spodbujali rojstva, spodbujali mlade, da se odločajo za družino, vendar to so seveda trendi, kjer ne moreš po dveh ali treh letih gledati rezultatov, ampak so stvari, ki jih je treba pač dolgoročno načrtovati. In v tem smislu, kot sem rekla, je bil ustanovljen tudi Urad za demografijo. Nismo uspeli v zadnjih dveh letih ustanoviti demografskega sklada, ki je tudi eden teh ukrepov, ko bi se omogočalo primerno preživljanje tretjega življenjskega obdobja.

Pred nami je po skrajšanem postopku Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika, s katerim naj bi uveljavili odločbo Ustavnega sodišča, kjer se definicija zakonske zveze spreminja. Poleg tega je navedenih ali pa predstavljenih kar nekaj ukrepov, ki napovedujejo novo LGTB ero, torej, kaj vse se bo v šolah poučevalo in tako naprej. V zvezi s tem sem dala tudi poslansko vprašanje, odgovora še nimam, sicer bi vam ga tu predočila. Se pravi, mi se moramo ukvarjati s tem, kako bomo kot narod preživeli, vključiti stroko in vse tiste, ki se dejansko že leta ukvarjajo z demografskimi problemi, ki jih Slovenija ima. Kot sem rekla, smo eno najstarejših prebivalstev na svetu, ni nas prav veliko, in če ne bomo načrtovali in delali v smeri, da izboljšamo to sliko, vprašanje, kaj bo. Ali bo potem pomembno, katera vlada je ali kdo je, če naroda ne bo oziroma če nas ne bo več.

Urad za demografijo je bil ustanovljen oktobra 2020, začel pa je delovati jeseni 2021, ravno z namenom, da naslovimo vse te probleme, ki sem jih naštela. Tudi Evropska komisija nas ves čas opozarja, da je treba sprejeti neke ukrepe. In eden od odgovorov na to je bila ustanovitev Urada za demografijo in tudi sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi, ker moramo na obeh straneh skrbeti za nataliteto in skrbeti tudi za starejše prebivalstvo, ki ga je, kot vidite po podatkih, čedalje več in ljudje potrebujejo pomoč. Kot sem prej rekla, demografskega sklada nismo uspeli postaviti; jaz upam, da bo to naredila ta Vlada, kajti to je v zakonodaji že nekaj let zaveza in obveza, ki bi jo morali narediti, da se iz tega sklada potem zagotavlja sredstva za pomoč starejšim, dolgotrajno oskrbo. Za to so zagotovljena tudi evropska sredstva. Zdaj z zamikom uveljavljanja zakona, z razlogom, da zakon ni dober – če zakon ni dober, se ga popravi, kajne, ne pa prestavi v nedoločeno prihodnost, oziroma vprašanje, kaj bo čez eno leto problem. Predvsem smo na to opozarjali tudi zato, ker so na ta način ogrožena evropska sredstva. Namreč, sredstva iz Sklada za okrevanje so bila odobrena tudi na podlagi teh ukrepov, ki sem jih naštela, torej, da je bil sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi in z ustanovitvijo Urada za demografijo.

Sedaj aktualna vlada se je pač odločila, da ta urad ukine. Jaz mislim sicer, da se boste zelo hitro srečali spet z realnostjo, ko bo šel minister v Bruselj in ga bodo vprašali zakaj ste to naredili, ker seveda boste morali bomo morali kot Slovenija dati neke odgovore kaj smo naredili na tem področju in najbrž povedati, da smo ukinili urad bo kar problem. Boste jim pa znali menda razložiti. Predvsem minister je dejal, da se urad ukinja, zaradi prekrivanja delovnega področja z Ministrstvom za delo. Logično, saj je tudi prej na Ministrstvu za delo se nekdo s tem ukvarjal, vendar ne samo s tem. Ravno, zato je bil urad ustanovljen in poleg tega to ni stvar samo Ministrstva za delo, ampak je pač potrebno koordinirati med različnimi deležniki tudi med šolstvom torej izobraževanjem in drugimi področji, ki z nekimi pozitivnimi družinskimi ukrepi pomenijo višjo rodnost so pa to kot sem rekla dolgoročne stvar in zato tako rokohitrske zadeve, da ko komaj nekaj začne delati se pripravljajo strategije to ukinjaš in se, potem spet umanjka odgovornost kdo je za torej ukrepanje in tudi rezultate odgovoren. Mi ocenjujemo, da so to napačni koraki in seveda želimo s to sejo opozoriti na to. Kot sem rekla, tudi pod vodstvom evropske komisarke Dubravke Šuica je nastal poseben resor za demografijo ravno, zaradi tega, ker se ne samo Slovenija, ampak tudi Evropa – Slovenija pa še sploh, smo med slabšimi – sooča s tem problemom. Torej demografski trendi za Slovenijo so dolgoročno in kratkoročno zelo slabi in mislim, da si s takimi koraki, ki ste jih naredili zadevo samo poslabšujemo namesto, da bi jo izboljšali. Mi smo pač želeli, da se temu problemu res posvetimo, da se strokovna ekipa ukvarja samo s tem ne pa še s sto drugimi problemi, ki so seveda na področju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost in kot rečeno obžalujemo, da se je to zgodilo. V tem smislu so predlagani tudi nekateri sklepi, mislim štirje sklepi, ki jih imate v gradivu. Mi še vedno ocenjujemo, da je smiselno, da je samostojni organ, ki se bo s tem ukvarjal in da je edina naloga to ne pa, da se znotraj ministrstva to podaja kot vroči kostanj in se v resnici nobeden s tem ne ukvarja.

Na Uradu za demografijo so bili zaposleni določeni ljudje, ki se jih sedaj prav tako, čeprav so bili z nekim namenom zaposleni tam sili v neke ne vem Urad za migracije in nekaj, s čimer nimajo nobene zveze. Sedaj ali ocenjujete, da niso strokovni bolj verjetno pa se zdi, da gre samo za maščevanje, ker pač je urad ustanovila prejšnja vlada in vam ta ni povšeč in je, potem treba kaznovati tudi javne uslužbence, zaposlene, ki so bili na tem uradu zaposleni. Tako, da me zanima s strani ministrstva kjer pač ste dejali oziroma je minister dejal, da so zaposleni sedaj na Ministrstvu za delo kaj delajo, ali se še vedno ukvarjajo z demografijo, ali je kakšen poseben oddelek, urad kakorkoli organ v sestavi bil ustanovljen in kako v nadaljevanju nameravate reševati to problematiko? Tudi, kaj je s finančnimi sredstvi, ki so bili za to že zagotovljeni kolikor vem tudi evropska sredstva? Torej, ali so na ta način ogrožena evropska sredstva, ker smo pač urad ukinili oziroma ste ga ukinili? Mogoče najprej še poslušamo vse tiste, ki so bili vabljeni. Mi smo predlagali, da pride na sejo tudi dr. Matjaž Gams iz Državnega sveta, ki je na prejšnji seji, ki se že dolga leta s tem ukvarja, smo večkrat se o tem pogovarjali. Tam je bilo dane tudi kar nekaj statistike. Ampak mislim, da tudi tisti ostali vabljeni, ki so tukaj bodo lahko kaj povedali in doprinesli k tej debati. Ni pa to seveda zaključek, gotovo bo vprašanje demografije stalno na mizi in mislim, da moramo k temu resno pristopati in se tudi tega lotiti. Tako, da bodo na koncu rezultati, ker nam že pošteno teče voda v grlo.