Najlepša hvala.

Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni ostali prisotni!

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 39. izredni seji, 9. septembra 2022, obravnavala Predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti, na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov in obveznosti iz naslova dodatnih količin zemeljskega plina izven trga Evropske unije. V razpravi so člani komisije izrazili razumevanje za predlagano podporo države upravičenim energetskim podjetjem in predlog zakona podprli. Ob tem pa so sprejeli tudi priporočilo, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka kvalificirani predlagatelji upoštevajo pripombe, navedene v predloženem mnenju.

Komisija je izpostavlja vprašanje v zvezi s količino proizvedene električne energije v Republiki Sloveniji, ki naj bi pokrivala približno 85 % potreb slovenskih odjemalcev, pri tem pa se relativno poceni prodaja na tujih trgih električne energije, slovenski uporabniki pa kupujejo na borzah v trenutnih razmerah elektriko po izjemno visokih cenah. Komisija opozarja na problem, da večina slovenskih podjetij za leto 2023 nima zakupljene zadostne količine električne energije, ki bi zagotavljala njihovo nemoteno proizvodnjo, tako bodo morale, če se bodo razmere na trgu energije zaostrovale, kupovati energijo po izjemno visokih cenah. Takšno stanje je po mnenju komisije lahko tudi posreden razlog za situacijo, ko mora država s poroštvom zagotavljati sredstva za povečane likvidnostne obremenitve energetskih podjetij. V odgovoru na izraženo opozorilo je bilo pojasnjeno, da neposredna proizvodnja med količino proizvedene energije iz domačih virov ter nujnostjo zagotavljanja poroštva ne obstaja. V pogojih evropskega enotnega trga z električno energijo bi bilo zavarovanje potrebno tudi v primeru prodaje viškov električne energije, ki je proizvedena v Republiki Sloveniji, saj je potrebno zavarovanje za vse vrste poslov na borzi, tako prodajnih kot nakupnih. Glede izvora visokih cen pa je bilo pojasnjeno, da te niso zgolj posledica vojne v Ukrajini, ampak tudi dejstva, da dodatne velike potrebe skupnosti, kot je Evropska unija, ter posledično povečano povpraševanje v drugih državah dobaviteljicah plina zahteva dodatna vlaganja dodatnih sredstev v nova črpališča in povečane tehnične kapacitete ter soinvestitorstvo, kar ima vpliv tudi na višino cene energenta. Ta je v negotovih razmerah povečanega povpraševanja podvržena velikim nihanjem s trendom rasti, k čemur v takšnih razmerah pogosto pripomore tudi špekulativno trgovanje. Komisiji se zastavlja vprašanje, zakaj se Španiji in Portugalski pri dodeljevanju pomoči ne glede na pravila enotnega evropskega trga zagotavlja izjemna in boljša energetska pozicija kot Sloveniji ter v tem trenutku učinkovitejša pomoč gospodarstvu. V razmerah ekstremnih cen energentov se pod vprašaj postavlja tudi možnost nadaljnjega poslovanja slovenske bazične industrije, kot je proizvodnja aluminija in jekla.

V zvezi z varčevanjem z energijo se komisija ne strinja z nekaterimi vladnimi pobudami gospodarstvu v smeri lajšanja poslovne situacije z delnim zaprtjem proizvodnje zaradi potencialnih posrednih pozitivnih učinkov, ki bi jih na ta način prineslo varčevanje z energijo ter iz istega razloga zaradi proizvodnje podjetij k napotitvam delavcev na čakanje. Bolj kot za parcialne rešitve se komisija zavzema za učinkovite rešitve na evropski ravni, med katere sodi tudi uvedba novih pravil na področju cen na nivoju celotne Evropske unije, tako za električno energijo kot za ruski plin, za nekaj naslednjih let, kot nujni pogoj za vsaj približno normalno poslovanje in nadaljnji obstoj podjetij.

Glede priznavanja posebnega položaja držav na Iberskem polotoku je bilo pojasnjeno, da se na celotnem nivoju Evropske unije zagotavlja povezanost držav s ciljem, da bi do leta 2030 dosegli razmere, ko bi vsaka država na vseh svojih mejah vzpostavila takšen potencial energetskih kapacitet, ki bi ji z mrežo plinovodov in daljnovodov zagotavljal vsaj 15 % njihove energetske porabe. Slovenija je ta cilj že zdavnaj močno presegla, medtem ko Španija in Portugalska dosegata manj kot 10 %, kar jima ne omogoča primernih dostopov do trgov z energijo.

Ob podatku, da morajo družbe, ki poslujejo na trgih z električno energijo, zagotavljati za izpolnitev posla dobave električne energije v zavarovanje denarno kritje, ki predstavlja 10-kratnik zneska celotnega posla ob njegovi sklenitvi, pri tem pa se zavarovanje v tej višini družbi, ki sklene terminski posel, vrne šele v letu ali celo dveh, se komisiji zastavlja vprašanje, zakaj se na ravni držav Evropske unije ne dogovorijo za manjše zavarovalne zneske, na primer v višini trikratnika zneska takšnega posla.

Glede same vsebine določil predloga zakona komisija podpira določilo 8. člena glede omejitev pri izplačevanju dobička in nagrad v družbah, ki bodo prejele poroštvo, pri čemer pa bi bilo treba dikcijo glede nagrad, ki bi se izplačevale v letu 2022 oziroma za leto 2022, natančneje definirati, v smislu, da se nagrade ne smejo izplačevati v celotnem obdobju trajanja poroštva, saj poroštvo za družbe, ki trgujejo z električno energijo, velja do 31. 8. 2023.

Komisija tudi predlaga, da se besedilo 1. člena dopolni z natančno določitvijo roka, v katerem se lahko črpajo krediti. V z vezi z možnostjo, da katero od upravičenih energetskih podjetij kredita ne bo moglo vrniti ter da bo morala Republika Slovenija izpolniti svojo poroštveno obveznost, se komisiji zastavlja vprašanje nadaljnjih postopkov v primeru morebitnega stečaja katere od teh družb. V Vladi so sicer prepričani, da do takšnega črnega scenarija ne bo prišlo, za poplačilo pa je v tem primeru na razpolago dovolj lastnega premoženja posameznih družb.

Hvala.