Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika. Pisno mnenje je podala v petek, 9. septembra, in v zvezi z mnenjem so vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, zato se bom opredelila do amandmajev oziroma izpostavila pripombe, ki z amandmaji niso upoštevane.

Predlog zakona ureja pogoje pod katerimi Republika Slovenija izda poroštvo, ki predstavlja državno pomoč, za katero je relevantno pravo Evropske unije. Čeprav je državna pomoč vedno selektivna, torej dodeljena s favoriziranjem nekaterih podjetij, dejavnosti ali sektorjev, je ZPS v mnenju uvodoma opozorila, da je treba v zakonodajnem gradivu pojasniti razloge, ki utemeljujejo potrebno višino poroštva za vsakega prejemnika pomoči posebej. To je sedaj storjeno v obrazložitvi amandmaja koalicijskih poslanskih skupin k 1. členu. V zvezi z amandmajem k 1. členu pa je treba dodatno opozoriti, da se v prvem in drugem odstavku pri poroštvu, ki se daje v zvezi z električno energijo, širi namen poroštva tako, da se zagotavlja tudi za pokrivanje likvidnostnih obremenitev, povezanih z nakupi nadomestne električne energije, pri čemer ta pojem nadomestna električna energija v zakonu ni opredeljen. Neopredeljena ostajata tudi pojma končni odjemalec v zvezi z električno energijo in odjemalec v zvezi z zemeljskim plinom. Gre za pojma, ki sta povezana z dvema različnima zakonoma in je njuna opredelitev po oceni

ZPS potrebna, ker je predlog zakona poroštveni, torej javnofinančni zakon, ki ne določa odstopa od zakonskih določb s področja energetike in je zato treba posamezne pojme vezati na tiste zakone kateri so že opredeljeni. To je povezano tudi z ustavno zahtevo po določnosti poroštva, ki izhaja iz 149. člena Ustave.

Pri poroštvu po 3. odstavku, ki se daje družbi Geoplin Ljubljana d. o. o. je treba opozoriti, da se z amandmajem spreminja namen poroštva tako, da se daje poroštvo za kredite in bančne garancije za nakup zemeljskega plina izven trga EU in ne več za sam nakup zemeljskega plina, pri tem pa ostaja nepojasnjena pripomba iz pisnega mnenja, da nakupa izven trga Evropske unije ni mogoče enačiti z nakupom ne ruskega plina, se pravi zemeljskega plina, ki ne izvira iz Rusije. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj je z vidika zakonske materije pravno pomembno, da je družba GEN-I d. o. o. vertikalno povezana z družbo GEN Energija d. o. o.

Z amandmaji k 3., 4. in 5. členu so pripombe ZPS iz pisnega mnenja ustrezno odpravljene.

Glede amandmaja k 8. členu pa ZPS opozarja, da je opuščena prepoved izplačila dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, Pri čemer ta opustitev ni obrazložena. Tako, da sedaj amandma predvideva samo tri vrste prepovedi, in sicer prepoved izplačila dobička, izvedbe nakupov lastnih delnic oziroma lastnih poslovnih deležev in izvedbe plačila nagrad poslovodstvu. Kljub opozorilu ZPS iz pisnega mnenja, da obvestilo komisije o uporabi členov 87. in 88. pogodbe Evropskih skupnosti za državno pomoč v obliki poroštev ne zahteva, da so posebni pogoji za družbe vezani na izdajo poroštva, ampak na unovčenje poroštva in da je s pogodbo o zavarovanju poroštva predvideno plačilo premije za izdano poroštvo, začnejo prepovedi učinkovati že s sklenitvijo poroštvene pogodbe in ne z njegovim unovčenjem. Te prepovedi bi lahko pomenile poseg v svobodno gospodarsko pobudo, zagotovljeno v 74. členu ustave, ker intenzivno ožijo polje podjetniške svobode, zato bi morali biti v zakonodajnem postopku izkazani razlogi, ki utemeljujejo, da so te prepovedi ustavno skladne, torej, da je poseg sorazmeren v ožjem smislu, torej da teža posledic posega v to pravico ostaja sorazmerno vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristi, ki bodo zaradi tega nastale. Posebej bi bilo treba pojasniti, katere cilje oziroma koristi se s prepovedjo zasleduje. V obrazložitvi je zdaj zapisano, da se s tem pričakuje omejevanje porabe javnih sredstev in da lahko izplačilo dobička, nakup lastnih delnic in izplačilo nagrad vplivajo na poslovni izid družb ter da se zato pričakuje, da bodo potrebo po državnem poroštvu te družbe skrčile na nujno potreben obseg. Po oceni ZPS pa bi bilo treba upoštevati tudi zakonodajno gradivo, ki obširno pojasnjuje objektivne razloge za izdajo poroštev Republike Slovenije, ki niso vezani na ravnanje družb, in tudi, da je podelitev poroštva že s tem, ko gre za državno pomoč, v interesu Republike Slovenije in ne le družb, na katere bodo prepovedi učinkovale.

Dodatno je treba izpostaviti še obdobje trajanja prepovedi, ki se po besedilu amandmaja k 8. členu nanaša na poslovni leti 2021 in 2022, po obrazložitvi pa na prepoved izplačil v letih 2022 in 2023. Gre za tako imenovano nepravo retroaktivnost, zato bi bilo treba določbo pretehtati z vidika ustavnega načela pravne države in zlasti iz tega načela izpeljanega načela varstva zaupanja v pravo. To načelo namreč posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu.

Hvala.