Hvala za besedo.

Zdaj, kot vidite, je uvodni nagovor opravil minister za infrastrukturo. Gre za vsebinsko izjemno, lahko rečemo zahtevno zadevo, ki ga seveda dobro pokriva Ministrstvo za infrastrukturo, na naši strani pa, se pravi Ministrstvo za finance je pa seveda, glede na to, da gre za temo poroštva, zadeva v naši domeni. Zdaj, vidik Ministrstva za finance je, smo v neki situaciji, ki se nam, ne bom rekel, ponavlja, ampak izhajamo oziroma vstopamo iz enih zahtevnih razmer v druge zahtevne razmere, se pravi, od se še spomnite finančne krize, ki nas je srečala, od tu naprej smo šli naprej tudi v zdravstveno, nadaljevalo se je nenazadnje v zdravstveno in zdaj smo vstopili v energetsko. In seveda kaj to pomeni? Da z vidika javnih financ moramo nekako računati na to, da se je treba ves čas prilagajati in biti odziven glede na razmere, ki se nam porajajo. Zdaj s širšega vidika so se te razmere, predvsem na kar se tiče energije oziroma energetike, že nekaj časa pripravljale. Se pravi, če pogledamo samo nazaj, seveda dogovorjeno je bilo, da gremo v zeleni prehod, ta se tudi dogaja in temu ostajamo tudi zavezani, pri čemer je treba vedeti, da so se v preteklosti ustavili nekateri jedrski reaktorji, te je težko ponovno nazaj zagnati, po drugi strani so se ustavljale termoelektrarne, v zadnjih tednih in mesecih ste najbrž spremljali, da je predvsem Nemčija reaktivirala določene iz te tako imenovane hladne rezerve, potem se je pa po drugi strani vse skupaj poklopilo še s to, lahko rečemo, vojno v Ukrajini in kar s tem prihaja, s pomanjkanjem plina, tukaj je povsem ena vzporednica pomembna, da predvsem, če pogledamo Nemčijo, je bil tukaj na nek način viden načrt, da tiste obnovljive vire energije, ki so jih imeli na razpolago, kar je tudi neka prihodnost in jo kot tako vidimo tudi mi, seveda za stabilnost omrežja vedno treba nekako podpreti in v tem vmesnem času prehoda je bilo seveda predvideno, da se bodo izdatno podprli seveda s plinskimi elektrarnami, te imajo sedaj težavo, se pravi v pomanjkanju plina in zaradi tega se pojavi še dodaten izziv. K temu je potem prispevala tudi suša, tudi te niti Slovenija ni zaobšla. Najbrž ste kaj spremljali, kaj se je dogajalo nenazadnje na Soči, da to pomanjkanje vode pomeni pomanjkanje tudi za naše hidroelektrarne, tudi za druge hidroelektrarne po Evropi. Tukaj se potem vzporednica poveže še z določenimi jedrskimi elektrarnami, ki zaradi tako izrazite suše niso uspele delati v polni zmogljivosti, ker seveda niso zagotavljale zadostnega, ni bilo možno zagotoviti zadostnega hlajenja. Od tu naprej, paradoksalno, suša vpliva tudi na nekatere termoelektrarne, da ne morejo delati v polni moči, to pa zaradi tega, ker nekaj njihovega goriva seveda prihaja po rekah. In seveda, kar se tiče reaktivacije, da bi se dalo na hitro kakršnekoli izmed teh virov ponovno zagnati v smislu jedrskih elektrarn, to ni možno. Kar se tiče termoelektrarn, seveda do določene mere, to se je to zgodilo, seveda so pa nekateri plani, ki so bili že predvideni, ravno pred kratkim smo prejeli tudi depešo glede dogajanja recimo na Švedskem, kjer se je eden izmed šestih reaktorjev v kratkem ustavi. Sočasno pa smo dobili tudi informacijo, in to imate tudi v gradivu, primerjalno v drugih državah, kaj se dogaja, da so tudi na primerljiv način pristopili in se pravi, kar se tiče zagotavljanja poroštev, da se kratkoročno zagotovi nadaljevanje, se pravi stabilnosti v dobavah električne energije. Zdaj na področju energije je seveda, lahko rečemo, količina kralj, toliko kolikor se povprašuje, toliko energije je treba tudi zagotoviti. In iz tega razloga je potem včasih in posebej v takih zahtevnih razmerah, kot smo zdaj, cena nekoliko sekundarnega pomena, ne pomeni pa, da se na ta tveganja ne pripravljamo ali se na njih seveda odzivamo. In ta zakon, ki je danes pred vami, tega štejemo kot enega izmed pomembnih ukrepov na poti k stabilizaciji razmer, gre za, lahko rečemo, nek taktični ukrep, ki zagotavlja, da bomo imeli zanesljivost dobav, ko se pogovarjamo tako o električni energiji kot tudi o plinu, sočasno pa seveda tečejo tudi določene strateške dejavnosti, te seveda zelo pozorno na Ministrstvu za finance spremljamo, tukaj predvsem po zaslugi, se pravi ministra za infrastrukturo in njegove ekipe, tudi predsednika Vlade, ki potem predvsem na evropskem parketu skušajo najti rešitve, kako bi se lahko te trge v prihodnje reguliralo, pa ne gre zgolj za regulacijo trgov, gre tudi, kako vidimo prihodnjo energetsko perspektivo, ker nenazadnje energija je zagotovo, se pravi po razumnih cenah, je zagotovo eden izmed dejavnikov, ki definira kakšno bo imela Evropska unija oziroma ta prostor konkurenčno prednost na dolgi rok, obenem pa seveda je treba paziti tudi na to, da ohranimo to, se pravi zeleni prehod oziroma mislimo na to, da ohranimo ta svet tudi za naslednje generacije.

Tukaj sem tudi s sodelavcem, če bodo kakršnakoli vprašanja s tem v zvezi, bomo podali seveda dodatna pojasnila. Hvala.