Govor

Bojan Kumer

Hvala lepa. Hvala, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Pred vami je predlog zakona, katerega namen je zagotoviti zanesljiv dostop opravičenim energetskem podjetjem do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev, ki jih potrebujemo za pokrivanje kratkoročnih ekstremnih likvidnostnih obremenitev. Te so povezane z zagotavljanje denarnih kritij, ki so jih energetska podjetja zavezana zagotavljati / nerazumljivo/ bankam v zvezi z borznimi finančnimi posli, za ščitenje cene njihovih portfeljev, energentov in posledično zagotavljanje stabilnosti in zanesljivosti oskrbe končnih odjemalcev energentov v Republiki Sloveniji.

Zakon se sprejema v luči izrednega porasta cen energentov, saj so družbe, ki delujejo na veleprodajnih energetskih trgih za predmetne finančne posle dolžne zagotavljati vedno višje zneske denarnega kritja, ki se za zadevne finančne posle zvišujejo sorazmerno s porastom cen in njihove / nerazumljivo/. Gre namreč za kritje med ceno ob sklenitvi pogodbe in pa vsakokratno tržno ceno. Za ponazoritev lahko navedem primer, da v primeru zavarovanje izpolnitve posla dobava električne energije po ceni sto evrov na megavatno uro in pa tržne cene tisoč evrov megavatno uro potrebno zagotoviti celotno razliko s tekočimi obratnimi sredstvi, kar pomeni skoraj 10-kratnik. Številni tržni udeleženci so, zato v nevarnosti, da njihova likvidnostna denarna sredstva oziroma rezerve v ekstremnih tržnih razmerah ne bodo zadostovale za pokrivanje zahtev po zagotavljanju klirinških kritij. Takojšnja zagotovitev denarnega kritja pa je predpogoj za samo trgovanje na terminskem trgu ter ohranitev tržne pozicije rečemo mi temu zaščitna cena za že sklenjene terminske posle. Potencialna kratkoročna nezmožnost zagotovitve zadostnih denarnih zavarovanja katera se ob izpolnitvi obveznosti iz kritnega finančnega posla sicer vrnejo lahko pa povzročijo prenehanje veljavnosti finančnih poslov, ščitenja cen energentov, kar bi seveda imelo izrazito negativen vpliv na višanje stroškov, portfeljev energentov namenjeni oskrbi ranljivejših skupin, gospodinjskih odjemalcev in pa tudi malega gospodarstva.

Glavni razlog, da je potrebno predlog zakona sprejeti po nujnem postopku je, da se v čim krajšem možnem času uveljavijo ukrepi, ki energetskim družbam dajejo poroštvo za obveznosti iz naslova najetih kreditov, ki jih te potrebujejo za pokrivanje obveznosti iz naslova delovanja na trgih električne energije, povezanih s povečano volatilnostjo cen, ter poroštvo za nakup zemeljskega plina izven trgov Evropske unije.

Namreč, vse te družbe, ki združujejo dejavnosti proizvodnje, prodaje, nakupa in dobave električne energije končnim odjemalcem, zaradi ekstremnih rasti in hkratnega povečanja volatilnosti cen s trenutnim obsegom obratnih sredstev ne morejo več vzdrževati že izvedenih finančnih ščitenj lastne proizvodnje oziroma tudi prodaje električne energije končnim odjemalcem. Prav tako pa tudi ne morejo izvajati nadaljnjih poslovnih aktivnosti na strani proizvodnje, kot tudi na strani prodaje končnim odjemalcem, v skladu s sprejetimi strategijami in poslovnimi načrti posameznih družb v skupini.

Zaradi navedenega zakon predvideva sledeče rešitve: Republika Slovenija z namenom zagotavljanja nadaljnjega izvajanja cenovnega ščitenja proizvodnje električne energije in zagotavljanja varnega in stabilnega poslovanja ter zagotavljanja zanesljive oskrbe končnih odjemalcev električne energije v Sloveniji daje v tem zakonu navedenim upravičencem, prisotnim na organiziranih trgih, vključno z organiziranim trgom emisijskih kuponov poroštvo za do 80 % obveznosti posameznega upravičenca iz naslova najetih kreditov, ki jih ti potrebujejo za pokrivanje obveznosti do finančnih inštitucij, klirinških bank iz naslova delovanja na organiziranih trgih. Zakon predvideva poroštvo za 80 % obveznosti družbe Holding Slovenske elektrarne d. o. iz naslova najetih kreditov do skupne višine 800 milijonov ter poroštvo za 80 % obveznosti družbe G-ENERGIJA in z njo vertikalno povezane družbe GEN-i d. o. o., ravno tako iz naslova najetih kreditov do skupne višine 400 milijonov evrov glavnic.

Drugič. Republika Slovenija z namenom zagotavljanja nemotene oskrbe odjemalcem zemeljskega plina v Republiki Sloveniji daje v ten zakonu, navedenemu upravičencu, to je Geoplinu, ki kupuje zemeljski plin, s katerim bo nadomeščen ruski plin, na trgih izven Evropske unije, poroštvo v višini do 80 % obveznosti upravičenca iz naslova najetih kreditov, ki jih ta potrebuje za zagotavljanje likvidnosti za nakup zemeljskega plina na trgih izven Evropske unije. Tako se bo zagotovilo nemoteno oskrbo odjemalcem zemeljskega plina tudi iz drugih poti, ne samo iz ruskih poti oziroma dobave ruskega zemeljskega plina. V tem primeru gre za poroštvo do višine, kot sem rekel, 80 % in pa za obveznosti družbe Geoplin, ki je največji slovenski dobavitelj zemeljskega plina v višini do maksimalno 400 milijonov.

Tretjič. Če družba ne bo poravnala obveznosti iz naslovov obveznosti, do katerih ima Republika Slovenija dano poroštvo, se po tem zakonu, bo Republika Slovenija namesto te družbe na podlagi predhodnega pisnega poziva kreditodajalca brezpogojno, nepreklicno in na prvi poziv poravnala zapadlo obveznost. Sredstva za poravnavo poroštvenih obveznosti se zagotovijo iz državnega proračuna.

In nazadnje. Posamezna družba, za katero Republika Slovenija daje poroštvo po tem zakonu, od uveljavitve tega zakona do dokončne povrnitve prejetih sredstev, v roku iz 2. člena tega zakona, rok je 31. avgust 2023, in pa za odplačilo kreditov, rok je 31. december 2025, ne sme izplačati dobička, izvesti nakupe lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev ter izvesti izplačila nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, ki bi se izplačevala v letu 2022 oziroma za leto 2022.

Tako. Pred vami je Predlog zakona, s katerim sem poskušal nekako v štirih točkah orisati kaj omogoča zakonu upravičenim energetskim družbam za to, da bomo imeli od 1. januarja 2023 zanesljivo oskrbo tako električne energije kot zemeljskim plinom s strani največjih treh energetskih družb v Sloveniji. Vsem tem družbam je država ocenila, da se da poroštvo za obveznosti iz naslova najetih kreditov, da se premosti krč potrebe po obratnih sredstev, in vas prosim za podporo temu zakonu.

Hvala.