Spoštovana predsednica, hvala še enkrat za besedo.

Torej, komisija je, kako simbolično, 8. marca, na dan žena, predstavila Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini, katerega namen je zagotoviti pravne podlage in ukrepe za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini po vsej Evropski uniji. Trenutno nasilja nad ženskami, nasilja v družbi celovito ne obravnava noben posebni zakonodajni akt v Evropski uniji. Predlog direktive je dejansko razdeljen na dva vsebinska dela, ki ju podpirata dve različni pravni podlagi; in sicer opredelitev kaznivih dejanj in sankcij, torej predlog predlaga inkriminacijo določenih oblik nasilja, ki nesorazmerno prizadenejo ženske in ki po mnenju predlagatelja niso zadostno obravnavane na nacionalni ravni in imajo čezmejni element ter obstoji pravna podlaga za urejanje na ravni EU-ja. Posilstvo na podlagi odsotnosti privolitve, v nekaterih članicah je za ugotovitev tega kaznivega dejanja potrebna uporaba sile ali grožnje, pohabljanje žensk, ženskega spolovila in določene oblike kibernetskega nasilja. V drugem delu se predlog direktive osredotoča na ukrepe za krepitev dostopa žrtev do sodnega varstva in njihovih pravic do ustrezne zaščite kot neposreden odziv na posebne potrebe žrtev nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Zagotavljanje podpore za žrtve, ki je prilagojena posebnim potrebam žrtev nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Preprečevanje nasilja nad ženskami, nasilja v družini tudi z ozaveščanjem in usposabljanjem strokovnih delavcev, za katere je verjetno, da bodo prišli v stik z žrtvami, in delo s storilci kaznivih dejanj. Ter zadnji, krepitev usklajevanja in sodelovanja na nacionalni in EU ravni z zagotavljanjem pristopa, ki vključuje vse ustrezne akterje, ter boljšim in okrepljenim zbiranjem podatkov o nasilju nad ženskami in nasilju v družbi.

Razhajanja med državami članicami in Evropsko komisijo so v Bruslju velika predvsem zaradi pravne podlage predloga direktive. Prvi sklop temelji na pravni podlagi člena 83/1 Pogodbe o delovanju EU, tako imenovana harmonizirana kazniva dejanja, ki izhajajo iz spolne zlorabe in imajo čezmejni vidik. Posilstvo ne velja za moške. Pohabljanje organov in kibernetska kazniva dejanja, deljenje intimnih in prirejenih vsebin brez privolitve žrtve, kibernetsko zalezovanje, nadlegovanje in spodbujanje k nasilju ali sovraštvu. Ta del vsebuje še določbe glede poskusa in vpeljevanja kazni, oteževalnih okoliščin, pristojnosti ter zastaralnih rokov. Večina držav, med njimi tudi Republika Slovenija, meni, da so pri uporabljeni pravni podlagi preseženi njeni okviri. Pravna služba Sveta bo zato pripravila ustrezno pravno pisno mnenje. Drugi sklop ima pravno podlago v členu 82/2 evropske pogodbe, ki se nanaša na zaščito in pravice žrtev kaznivih dejanj. Naslavlja ključne vidike potreb žrtev nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Rešitve izhajajo iz obstoječe Direktive o pravicah žrtev, vendar so bolj usmerjene na potrebe te kategorije žrtev. Fokus je na podpornih storitvah, ki niso neposredno vezane na predkazenski in kazenski postopek, močno je tudi izpostavljen pomen koordinacije politik kot tudi koordinacije dela s posameznikom in žrtvijo.

Republika Slovenija podpira predlog direktive, pri čemer posebej poudarjamo pomen ustrezne primarne pravne podlage, ne kateri sloni harmonizacija kaznivih dejanj nasilja nad ženskami in nasilja v družini, zato si bomo prizadevali, da bi pravna služba Sveta podala pisno mnenje, kot smo omenili že prej. Zato pozdravljamo cilje in namen predloga. Seveda se bomo tekom pogajanj prizadevali za ustrezno preoblikovanje nekaterih delov besedila predloga direktive, da bi dosegli večjo pravno jasnost in gotovost, kar bo še posebej pomembno za implementacijo in izvajanje direktiv, ki pa je ključno. Samo na kratko, prizadevali si bomo predvsem, da bodo definicije v največji meri odražale definicije, ki so že sprejete. V slovenski zakonodaji nimamo opredeljenega termina nasilja nad ženskami, zato bo predvidoma to definicijo potrebno umestiti v naš pravni red. In načeloma seveda podpiramo harmonizacijo predlaganih kaznivih dejanj, torej opredelitev kaznivega dejanja posilstva na evropski ravni, pohabljanje spolovil, nadalje kibernetsko zalezovanje in pa kibernetsko spodbujanje k nasilju in pa sovraštvu. Bomo pa s tem opozorili na problematičnost dvotirnega pristopa, ki ga ta člen predstavlja, v primerjavi s celovitim pristopom k učinkovitemu naslavljanju sovražnega govora, ki poteka preko predvidene vključitve sovražnega govora na listo evropskih kaznivih dejanj. Tu gre za parcialno urejanje problematike, ki bi morala biti celovito naslovljena v samostojnem pravnem aktu, zato si bo Slovenija prizadevala za ustrezno prožnost pri določanju kazenskih sankcij in pa da bi bilo, da bi bila obravnava določenih ravnanj obravnavana enako kot nekatera druga kazniva dejanja, na primer pohabljanje spolnih organov, bilo kaznovano tako kot posilstvo.

Glede določbe, ki ureja prijavo nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, menimo, da je standard varstva otroka postavljen niže od standarda varstva splošne populacije, zato si bomo prizadevali za ustrezno spremembo dikcije. In zato, da bi bila preiskava in pregon neodvisna od naznanitve ter umika obtožbe tudi za kaznivo dejanje pohabljanja organov. Zagovarjali bomo pristop, da je v pristojnosti nacionalne ureditve, da se določi pristojni organ, ki pripravi oceno potreb žrtve po podpori, ker gre pri tem za širši koncept od individualne ocene, ki je potrebna za samo izvedbo kazenskopravnega postopka.

Pri napotitvi za podporne storitve bomo opozorili na pomen spoštovanja varstva osebnih podatkov, ker se žrtve za vstop v podporne storitve odločajo prostovoljno, zato je tudi pomemben obstoj možnosti, da lahko žrtve same vzpostavijo stik s podpornimi službami.

Zaradi predvidenih večjih posegov v nacionalno zakonodajo si bomo tudi prizadevali doseči daljše časovno obdobje za prenos direktive v naš pravni red, ker zahteva kar nekatere konkretnejše spremembe znotraj naše kazenskopravne zakonodaje.

Hvala za besedo.