Predsednica, hvala za besedo.
Evropska komisija je 28. aprila 2022 predstavila Predlog direktive o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti. Očitno neutemeljeni ali zlorabljeni sodni postopki zoper udeležbo javnosti, ki jih poznamo tudi pod terminom strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, bolj znane pod kratico SLAPP, so v EU dokaj svež, vendar dokaj bolj razširjen pojav. Njihov namen je cenzurirati, ustrahovati in utišati kritične posameznike, tako da se obremenijo stroški pravne obrambe, dokler svojih kritik ali nasprotovanj ne opustijo ali jih umaknejo. Ne vlagajo se torej z namenom uveljavljanja pravice do dostopa do ustreznega pravnega varstva, temveč z namenom zastraševanja toženih strank in izčrpavanja njihovih virov. Končni cilj je jasen, to je doseči zastraševalni učinek, utišati tožene stranke in jih odvrniti od opravljanja njihovega dela oziroma njihovega poslanstva. Za takšne tožbe je pogosto značilno neravnovesje moči med strankami, pri čemer ima tožeča stranka močnejši položaj s finančnega, tako včasih tudi seveda političnega vidika, pomenijo zlorabo sodnih postopkov in nepotrebno obremenjevanje sodišča. Zato se je Evropska komisija odločila ukrepati.
Cilj predloga je zaščititi osebe, zoper katere se vlagajo SLAPP, in preprečiti nadaljnje širjenje tega pojava v Evropski uniji. Namen predloga je z enotnim razumevanjem in uvedbo postopkovnim jamstev sodiščem zagotoviti učinkovita sredstva za obravnavo teh tožb, osebam, zoper katere se te izvajajo, pa zagotoviti sredstva za obrambo. Predlagana postopkovna jamstva se bodo uporabljala v zadevah – to je zelo pomembno, z čezmejnimi posledicami, ne znotraj, ampak čezmejnimi posledicami. Deležniki v procesu usklajevanja stališča pa so pozvali tudi k takojšnjim aktivnostim za sprejem zakonodaje, ki bo omogočala zgodnje zavrnitve očitno neutemeljenih postopkov tudi v izključno nacionalnih primerih.
Republika Slovenija je naklonjena tem ciljem, ki jih prinaša predlog direktive in menim, da gre za pomemben in nujen instrument. Se pa tudi zavedamo, da bodo ta pravila lahko uspešno ščitilo osebe, ki sodejstvujejo pri udeležbi javnosti zgolj v primeru, če bodo nudile zadostno pravno varnost in predvidljivost, če bodo pojmi jasno opredeljeni in definirani in če bodo nudila ustrezno ravnovesje med zaščito med neutemeljenimi tožbami na eni strani in dostopom do sodnega varstva na drugi strani.
Predlog Komisije po našem mnenju vpeljuje primerne ukrepe za zmanjšanje števila SLAPP, je po mnogih elementih pomanjkljiv in nedodelan. Zato bo Republika Slovenija v pogajanjih konstruktivno sodelovala in predlagala določene rešitve, ki bi pripomogle k pravno kakovostnejšemu in učinkovitejšemu končnemu besedilu zakona, skratka, da so te definicije, ki bodo tudi že v direktivi, jasne in predvidljive, da ne bo puščalo preveč odprtega prostora za različne interpretacije, če ne se seveda izgubi smisel celotne direktive in ustreznih zaščitnih ukrepov.
V nadaljevanju bom omenil zgolj nekaj elementov, kjer bomo morali biti še posebej pozorni. Zagotovitev pravne varnosti in predvidljivosti je v prvi vrsti zelo pomembna ustrezna in celovita opredelitev pojmov. Republika Slovenija si bo prizadevala, da poleg opredelitve zlorabljenih sodnih postopkov v direktivo dodamo tudi opredelitev očitno neutemeljenih sodnih postopkov, kar bo znatno pripomoglo k enotnejšemu razumevanju termina strateških tožb in kvalitetnejšim implementaciji v nacionalne sisteme.
Republika Slovenija podpira pravilo o postopkovnih jamstvih, ki jih uvaja predlog. Gre za nove pravne rešitve, ki jih naš trenutno civilno pravni okvir večinoma še ne pozna, jih pa sluti, zato preučujemo možnost, da bi za prenos direktive v nacionalno zakonodajo pripravili nov zakon, ki bi naslovil standarde in rešitve, ki jih predlog predlaga.
Pomembna nova elementa direktive sta predvsem varščina in pa zgodnja zavrnitev, ki predstavljata zaščitne ukrepe za toženo stranko. Veliko je namreč nejasnosti glede predvidene višine varščine. Posebej se odpira več procesnih vprašanj, ki lahko prinesejo k podaljševanju tovrstnih postopkov, kar gotovo ni v skladu s ciljem predloga. Republika Slovenija si bo zato prizadevala, da se doseže natančnejšo opredelitev pogojev za odločanje oziroma določanje višine ter načinov uporabe varščine.
Podobno velja glede predlogov opredelitve pogojev za izrekanje zgodnje zavrnitve. Glede na cilj predloga, da se mora tovrstna presoja opraviti v najkrajšem času, si bomo prizadevali, da se postopek obravnave zgodnje zavrnitve opravi v skladu z obstoječimi rešitvami v nacionalni zakonodaji in ne z vpeljavo novega postopka. Bo pa seveda to v praksi ne zahtevalo pomembne preudarke in tehtanje konkretnih primerov, zato pa more biti tudi v zakonodaji, ki jo bomo prenesli v naš notranji pravni red to popolnoma jasno definirano. Ker ta inštrument t. i. zgodnje zavrnitve bo pri nas relativna, mogoče lahko rečemo tudi neka novost ali pa noviteta, ampak mislim, da gre za inštrument, ki lahko veliko pripomore k temu, da se prepreči prekomerno vlaganje pravnih sredstev tam, kjer za to ni ustrezne pravne podlage. In mogoče lahko to zgodnjo zavrnitev, če se bo izkazala kot ustrezen inštrument, prenesemo tudi v drugo zakonodajo. Sam imam v mislih predvsem področje javnih naročil in Državno revizijsko komisijo, kjer mislim, da se včasih vlagajo zahtevki za revizijo tudi takrat, kadar gre zgolj za povzročitev ustavitve postopka, ne pa za resničen interes pritožnika.
Republika Slovenija si bo torej prizadevala, da se bo skozi celotno besedilo predloga zasledoval njegov cilj in vzpostavil sodni postopek, ki bo vseboval potrebna procesna orodja za obravnavo strateških tožb, toženim osebam pa nudi ustrezno obrambo. V postopku bo potrebno zagotoviti nujno ravnovesje glede dostopa do sodnega varstva in drugih pravic tožnikov.
Pomembno je na koncu še to omeniti, da smo pri pripravi stališč upoštevali mnenje tudi civilne družbe, NGO-jev, Društvo novinarjev Slovenije in tako naprej. Skratka, da je to mnenje ali pa stališče utemeljeno s ali pa podkrepljeno in podprto tudi s strani relevantnih deležnikov v družbi. Evo, hvala za besedo.