Hvala, gospa predsedujoča.

Spoštovane gospe in gospodje poslanci ter ostali!

Uredba, ki je pred vami, se pravi, Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o informacijski varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije je razdeljena na dva dela, in sicer na del, ki pokriva obravnavo netajnih podatkov, in del, ki pokriva obravnavo tajnih podatkov Evropske unije. Trenutno imajo organi inštitucij Evropske unije bodisi lastna pravila za informacijsko varnost, ki temeljijo na njihovem poslovniku oziroma ustanovitvenem aktu, bodisi takih pravil nimajo. In še te institucije, ki imajo taka pravila, imajo le pravila za varovanje tajnih podatkov. Tako poznamo Sklep Sveta o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU iz leta 2011 in pa novelo iz leta 2013, Sklep Komisije o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov Evropske unije iz leta 2015 in pa Sklep Visokega predstavnika unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o varnostnih pravilih evropske službe za zunanje delovanje iz leta 2013. Potem imajo še posamezne agencije kot je EUSPA oziroma Evropska agencija za vesoljski program oziroma prejšnja GSA (Galilei's Supervisor Authority) in pa Europol oziroma še nekaj podobnih agencij ima ta pravila, ki pa se spet nanašajo le na področja varovanja tajnih podatkov.

Države članice smo si že od leta 2011, ko smo sprejemali Sklep Sveta o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov prizadevale, da bi se naredil nek minimalni nabor oziroma minimalna varnostna pravila za varovanje tajnih podatkov EU, ki bi pokrival vse inštitucije in organe Evropske unije. Zdaj nek ta poskus oziroma osnutek uredbe je pred nami oziroma bo v naslednjih mesecih tudi končno obravnavan v okviru Evropskega parlamenta in pa Sveta. S sprejetjem te uredbe bo dosežen glavni namen, to je oblikovanje minimalnega sklopa pravil za informacijsko varnost, ki bodo veljale v vseh institucijah in organih Evropske unije, in dosežen poglavitni cilj, to je visoka skupna raven varnosti tajnih podatkov Evropske unije in netajnih podatkov, ki jih obravnavajo in hranijo organi in organizacije oziroma in pa inštitucije Evropske unije. Pravna podlaga za to uredbo sta 298. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije in pa 106.a člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Ta uredba je namenjena izključno institucijam in organom Evropske unije in ima omejen vpliv na države članice in posameznike v državah članicah. V državah članicah EU bo imela posredni vpliv zlasti na področju varovanja osebja, industrijske varnosti in pa kriptografije. Zakaj to govorim? Glede na to, da so slovenski državljani, ki delujejo v institucijah in organih EU in ki imajo dostop do tajnih podatkov, morajo biti varnostno preverjeni. In to osnovno varnostno preverjanje bomo še vedno opravljali v Republiki Sloveniji za naše državljane. Isto je za podjetja, ki bodo sodelovala na evropskih tenderjih oziroma v tenderjih drugih držav. Če imajo dostop oziroma bodo potrebovala dostop do tajnih podatkov oziroma dovoljenje za organizacijo za dostop do tajnih podatkov, bomo to opravljali organi v Republiki Sloveniji, se pravi naši organi bodo to za njih izvajali in bo potem na podlagi dogovorov, ki jih imamo, oziroma pravil, ki jih imamo podpisane z Evropsko unijo, imamo izmenjavo oziroma recipročno priznavanje teh dovoljen v okviru Evropske unije. S to uredbo se ustanavlja tudi medinstitucionalna koordinacijska skupina za informacijsko varnost in pa odbor za informacijsko varnost. V prvi skupini bodo sodelovali varnostni organi inštitucij in organov, ki jih morajo na podlagi te uredbe ustanoviti organi, v drugi delovni skupini, se pravi odbor za informacijsko varnost pa bomo sodelovali tudi države članice oziroma nacionalni varnostni organi držav članic in pa imeli vpliv na njihova varnostna pravila glede na to, da konec koncev tajni podatki EU so več ali manj tajni podatki držav članic.

Toliko na kratko.