Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

ZPS je skladno z zakonsko in poslovniško določenimi nalogami Predlog zakona preučila in pripravila pisno mnenje, katerega bistvene poudarke bom na kratko povzela.

V uvodnem delu mnenja je najprej opozorjeno, da je uporabljena specifična zakonodajna tehnika noveliranja, kajti Predlog zakona vsebinsko posega v 11 zakonov z različnih pravnih področij. Gre za t. i. omnibus pristop.

Čeprav je bil ta pristop v zakonodajni praksi večkrat uporabljen, ZPS v mnenju opozarja, da je tak pristop dopusten zgolj izjemoma, v vsebinsko strogo omejenem obsegu. Torej, če gre za enotnost osrednje vsebine urejanja, istovrstnosti predlaganih rešitev in da so medsebojno neločljivo povezane. Ob tem pa morajo biti izkazani tudi utemeljeni razlogi, da običajna tehnika noveliranja za ureditev določenega družbenega vprašanja ni ustrezna.

ZPS v mnenju ugotavlja, da navedeni pogoji niso izpolnjeni, s tem pa se posega v jasnost, preglednost in celovitost pravnega normiranja, kar so pomembne prvine načela pravne države iz 2. člena Ustave.

Omnibus pristop lahko povzroča resne procesne ovire v zakonodajnem postopku. Gre za situacije iz 117. člena Poslovnika Državnega zbora. Lahko pa povzroči tudi poseg v pravice, izhajajoče iz instituta zakonodajnega referenduma oziroma kršitev 90. člena Ustave. In sicer, Predlog zakona bi lahko bil predmet referendumskega odločanja, ampak vključuje tudi novelo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, torej v 5. členu Predloga zakona, ki pa je, skladno z drugo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave, izvzet iz referendumskega odločanja. Predlagana ureditev torej povzroča takšno nasprotje, da bi Državni zbor, ki v prvi fazi postopka odloča o dopustnosti referenduma, v vsakem primeru sprejel ustavno sporno odločitev, tako v primeru, če referendum dopusti, kakor tudi v primeru, če ga ne dopusti. Podrobneje smo o tem razlogovali v mnenju.

Zdaj, teh 11 zakonov se spreminja v relativno kratkem časovnem obdobju, kar nekako že samo po sebi krni načelo pravne varnosti iz 2. člena Ustave, pri tem pa se ureditev spreminja tako, da se bolj ali manj uvaja enaka ureditev, kot je veljala pred zadnjimi spremembami predmetnih zakonov. Zato je ZPS v mnenju tudi izpostavila načelo enakosti obravnave iz drugega odstavka 14. člena ustave. S tem v zvezi pa je tudi pozvala predlagatelja k dodatni preučitvi poglavja o prehodnih in končnih določbah, kajti treba je zagotoviti, da bo med uporabo veljavne ureditve posameznih vprašanj in uporabo nove ureditve podana pravna kontinuiteta, torej, da ne nastanejo pravne praznine.

Besedo ali dve je treba nameniti tudi naslovu predloga zakona, za katerega ZPS ugotavlja, da ne odraža bistva vsebine, da je nejasen in vsebuje tudi subjektivno oceno predlagatelja za ukrepe, ki v samem naslovu niso navedeni, zato služba meni, da bi ga bilo treba objektivizirati.

Vloženi so bili tudi amandmaji poslanskih skupin koalicije, ki jih v službi še proučujemo. Na prvi pogled pa lahko ugotovimo, da amandmaja k 5. členu ni, kar pomeni, da pomislek glede skladnosti predloga zakona z 90. členom ustave, ta pomislek ni odpravljen. Ugotovimo pa lahko, da je prehodna ureditev v večji meri ustrezno naslovljena, razen za področje Zakona o prevozih v cestnem prometu, za katerega bi bilo treba pojasniti, ali je prehodna ureditev potrebna ali ni potrebna, in če je potrebna, potem tudi ustrezno pripraviti amandma. Amandmaje bomo še sproti proučevali in se po potrebi s tem v zvezi še oglasim.

Hvala.