Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Kot vsi veste, se nahajamo v relativno dramatični situaciji. Povišanje cen ključnih energentov kaže na to, da so razlogi, zaradi česar smo pred 20 leti uveljavili pravzaprav skupna evropska pravila o trgu energentov pravzaprav v tej krizi v veliki meri odpovedala. Ta pravila so namenjena temu, da trg zagotovi zanesljivo oskrbo in nizke cene. Žal smo že konec leta 2021, predvsem pa po začetku ruske agresije na Ukrajino priča temu, da je pravzaprav trg odpovedal pri zmožnosti, da odgovori na ta dva cilja. V velik meri se ogroža tako zanesljivost preskrbe. Vidimo pa, da so tudi cene, tako električne energije, kot zemeljskega plina, poletele v nebo.

V tem kontekstu je Vlada Republike Slovenije po ukrepih, ki jih je v pomladnih mesecih sprejela že prejšnja Vlada, in so v določeni meri naslovile izzive prebivalstva in gospodarstva, pristopila k pripravi niza ukrepov. Naj pri tem omenim znižanje davka na dodano vrednost, posebna pravila in regulacijo pri manjših poslovnih odjemalcih do 43 oziroma kasneje 86 kW, pomoč, ki jo predvideva ta zakon, kot seveda tudi ukrepe, ki jih je Vlada najavila včeraj po posvetu političnega vrha in vodilnih ekonomskih strokovnjakov, z najavo nadaljnjih ukrepov pri oskrbi s plinom in intervencij na trgu z električno energijo.

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo smo takoj ob nastopu nove Vlade pristopili k oblikovanju Gospodarske koordinacije. To je, po ideji ministra Matjaža Hana, posvetovalno delovno telo, ki vključuje vsa gospodarska združenja in zbornice. Že na prvem sestanku Gospodarske koordinacije v mesecu juniju smo se skupaj s partnerji odločili, da oblikujemo dve problemski skupini. In ena od teh problemskih skupin je namenjena energetski krizi.

Hkrati je Vlada pod vodstvom predsednika Vlade dr. Roberta Goloba tedensko bdela nad situacijo pri oskrbi in cenah z vsemi energenti in v okviru t. i. vladne skupine za draginjo sprejemala tudi sprotne odločitve. Kot je poudaril Matjaž Han, to je za gospodarstvo eden od prvih ukrepov, zanesljivo pa je, da obeti kažejo, da bodo potrebni tudi nadaljnji koraki, najkasneje v letu 2023, ko se zaradi izteka pogodbenih razmerij med kupci in dobavitelji pričakuje precej večje povečanje cen.

Evropska komisija je v letošnjem letu po ruski agresiji na Ukrajino sprejela začasni okvir, ki omogoča dodatna izjeme od splošnih pravil državnih pomoči, zato da bi državam članicam omogočila intervencijo in pomoč podjetjem ob splošnih pravilih, ki jih sicer za državne pomoči veljajo.

Kot bo nakazala tudi današnja razprava in nekateri predlogi amandmajev, tako opozicije kot nekaterih gospodarskih združenj, je res, da bi v obdobju upravičenosti prejemanja pomoči po tem zakonu lahko vključevalo obdobje med 1. februarjem in 31. decembrom letos. Mi smo presodili, da je glede na to, da so, bi podjetja maja prejela pomoč na podlagi ukrepov, sprejetih v času prejšnje Vlade, da je primerno, da to v obdobju upravičenosti /nerazumljivo/ od 1. junija do 31. decembra 2022, pri čemer ponavljam, to je šele eden od prvih korakov in absolutno ne zadnji. Pomembno pa je, da je to prva pomoč in nikakor ne zadnja.

Kaj Zakon predvideva? Na podlagi, torej v okviru problemske skupine je Gospodarska zbornica Slovenije predlagala shemo pomoči, ki povzema točko 2.4 začasnega okvira. Ta poenostavljeno pomeni, da so podjetja upravičena do 2 milijona evrov pomoči v obsegu 30 % nad dvakratnikom povišanja cene. Mi smo nato ocenili, da je smiselno to formulo in to metodologijo prekopirati tudi za točko 2.1 začasnega okvira, ki omogoča nekaj administrativno lažji način za uveljavitev pomoči, zato smo v zakonu ločili na eni strani enostavno pomoč, vsebinsko mišljeno predvsem za mala in srednja podjetja, in posebno obliko pomoči zastavljeno predvsem za veliko. Naj pri tem poudarim, da ni nobene formalne omejitve v zakonu, da nebi veliko podjetje pristopilo k enostavni pomoči ali malo pristopalo k posebni pomoči. Res pa je, da je med njima nekaj pomembnih razlik. Enostavna pomoč je omejena z absolutnim zneskom 500 tisoč evrov v tem skupnem obdobju prejemanja pomoči, kontrole ne rabijo biti 100 %, ampak se jih na podlagi ocene tveganj, ki ga pripravi Ministrstvo za gospodarstvo, opravljajo vzorčno, recimo pogledali bomo 10 % vlog in ugotovili pravzaprav obseg napak. Medtem ko je pri pomoči, pri posebni pomoči predvidena 100 % kontrola, precej višji znesek skupnega obsega pomoči do 2 milijonov in nekaj posebnih določil tudi za energetsko intenzivna podjetja. Kako naj bi ta ukrep v praksi izgledal? Podjetje bo v obdobju od 1. do 15. novembra obiskalo spletno aplikacijo, ki jo bo vzpostavila javna agencija SPIRIT. Ta spletna aplikacija bo podjetje identificirala na podlagi digitalnega potrdila in že uporabila v javnih zbirkah dostopne dokumente. Nato pa bo podjetje vpisalo nekaj pomembnih podatkov. Najprej bo vpisalo za oba energenta, električno energijo in zemeljski plin, podatke o obsegu in ceni električne energije oziroma zemeljskega plina v 12 mesecih leta 2021. Na ta način se bo ugotovil povprečen položaj vsakega podjetja individualno glede na cene, ki jih je imelo v letu 2021. Nato bo pa vpisal tudi podatke o obsegu in cenah električne energije oziroma zemeljskega plina za mesece junij, julij, avgust in september ter ocene za mesece oktober, november in december. Zelo pomembno je namreč, da v skladu s pravili, ki jih je definiral začasni okvir, podjetja prejmejo oziroma da je pomoč podjetjem dodeljena še v letu 2022. Ker pa je intenca tega zakona, da se pomaga podjetjem glede na individualiziran položaj, glede na njihovo dejansko spremembo položaja, pa zakon predvideva nato še drugi korak, in to je korekcijo, ki jo opravijo do 31. januarja 2023, kjer nadomestijo oceno za mesece oktober, november, december z dejanskimi podatki. Na ta način menimo, da je zagotovljena ciljanost pomoči, individualizacija položaja vsakega gospodarskega subjekta, ker je dejstvo, da spremembe cen električne energije in zemeljskega plina na vse gospodarske subjekte niso vplivale enako.

Naj povem, da smo v zaključni fazi oblikovanja zakona ponovno sedeli znotraj tako problemske skupine za energetsko krizo, s predstavniki vseh gospodarskih združenj in zbornic, prav tako na posebni seji gospodarske koordinacije in na nek način uskladili besedilo zakona, pri čemer smo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ves čas izražali razumevanje, da gospodarska združenja in zbornice nastopijo v zakonodajnem postopku z dodatnimi predlogi in glede na mnenja, ki ste jih poslanke in poslanci prejeli, se vidi, da so to priložnost tudi izkoristila.

Zakonodajno-pravna služba je seveda, kot je to v navadi zato, ker zelo striktno in natančno obravnava predložena besedila, podala tudi obsežne pripombe. Mi smo na te pripombe ustrezno reagirali in upam upoštevali vse pripombe Zakonodajno-pravne službe, ki jih imate zajete danes pred vami v obliki koalicijskih amandmajev. Razumemo tudi intenco opozicije, da na besedilo zakona vložijo tudi svoje predloge, naj pri tem navedem ključne.

Najprej predlogi poslanske skupine Nove Slovenije. K 5. členu predvideva podaljšanje obdobje upravičenosti od 1. februarja 2022 do 31. decembra 2022. To je seveda mogoče. Opozarjam, da na obseg prejete pomoči izplačane v maju letošnjega leta po ukrepih, ki jih je sprejela prejšnja vlada. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v osnovi amandmaja ne podpira.

Razumemo tudi intenco 6. člena in je podobno kot so ga danes s svojimi pripombami zajele tudi gospodarske zbornice in združenja, se pravi, da povečujemo obseg pomoči. Nova Slovenija meri tukaj pri enostavni pomoči na 70 %, to je v skladu s 6. okvirom mogoče, Vlada se je odločila, da gre za enotno formulo in enotno metodologijo za oba ukrepa. Tudi 9. člen bi v osnovi pozdravili, če bi mislili, da je tehnično izvedljiv, priprava same spletne aplikacije in potreben razpoložljiv čas za podjejta, da vložijo popolne vloge, pa je vendarle ena posebna omejitev. Pri tem naj poudarim, da je kljub temu, da so ti ukrepi definirani po začasnem okviru Evropske komisije, seveda mora država te pomoči priglasiti na evropski komisiji, mi smo to v sodelovanju z Ministrstvom za finance že storili, dejstvo pa je, da se šele jutri iztečejo počitnice na evropski komisiji in zaradi tega še v tem hipu / nerazumljivo/ Evropske komisije nimamo. Glede na to, da smo ukrepe dizajnirali po duhu in logiki začasnega okvira, tukaj ne pričakujemo težav. V kolikor bi izumljali posebne oblike pomoči bi to prineslo tveganje nekajmesečnega potrjevanja priglašenih državnih pomoči.

Kar se tiče amandmajev Poslanske skupine Slovenske demokratke stranke je glavnina amandmajev vezana na to, da se domnevam polje upravičenih energentov razširi iz električne energije in zemeljskega plina na vse. Naj povem, da je bilo to v osnovi ena od tudi intenc v začetni fazi priprave zakona. Kljub temu menimo, da pri teh dveh ključnih energentih ostanemo na fokusiranem pristopu, kajti ni mogoče zaradi pravil začasnega okvira, ki je jasno fokusiral pomoč v okviru sprememb cen električne energije in zemeljskega plina. Pri tem pa naj seveda omenim, da je država pristopila k regulaciji drugih energentov, naj samo pri tem omenim naftne derivate.

V 9. členu vse spremembe, če se ne motim, Slovenske demokratske stranke nagovarjajo isti izziv razen 9. člen, ki predlaga črtanje tega absolutnega limita obsega pomoči na 40 milijonov, Vlada tega predloga zaradi fiskalne odgovornosti ne podpira. Naj pa pri tem na tem mestu še enkrat poudarim, da včeraj najavljeni zakoni glede oskrbe s plinom in trga z električno energijo jasno nakazujejo, da Vlada nadaljnje intervencije na trgu načrtuje in predvideva.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci! Verjamem, da sem v tem uvodu zajel najpomembnejše sestavine tega zakona; morebiti sem še na kaj pozabil, ampak verjamem, da me boste v današnji razpravi na te napake opozorili.

Hvala lepa.