Govor

Maja Koražija

Hvala za besedo.

(Moje ime je Maja in v bistvu danes prvič govorim v Državnem zboru.) Tukaj sem, ker sem v sklopu kampanje v bistvu bila zadolžena na delu na terenu in večino časa sem preživela na ulicah mest in vas z ljudmi in zakon je nastal skupaj z njimi. Ja, nastal je na stojnicah s predlogi ljudi in prostovoljnim angažmajem številnih strokovnjakov in pravnikov, ker naša skupnost nima privilegijev političnih strank, ki imajo v bistvu denar in aparat za pripravo zakonov potrebnih. Potrebnih 5 tisoč podpisov smo zbrali rekordno hitro prav, zaradi te širokih ljudi iz vse Slovenije, zaradi skupnosti, ki se je ustvarila in danes sem tukaj predvsem v njihovem imenu. Kaj točno prinaša Predlog Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje pravne države kot se glasi polno ime zakona kaj je zakonskim spremembam, ki jih odpravljamo skupnega, zakaj jih želimo odpraviti na način kot smo ga z zakonom predlagali.

Se pravi v obdobju od 13. marca 2020 ob nastopu 14 vlade RS do nastanka tega predloga so bile sprejete številne zakonske novele obstoječe zakonodaje, ki so v upravni sistem vpeljali mehanizme, ki povečujejo vpliv politike, povečujejo neenakosti in rušijo temelje pravne države. Te spremembe niso bile osnovane na realni potrebi, na neki analizi stanja, na rezultatih analize, ki bi kazale na neke dejanske probleme. Spremembe ne predstavljajo rešitev kakršnikoli problemov. Spremembe so bile arbitrarne, neutemeljene v interesu majhne skupine posameznikov v interesu oblasti. Nekatere najbolj škodljive od teh sprememb naš predlog zakona odpravlja. Zakon prinaša ponovno spoštovanje socialne in pravne države, vrača minimalne standarde solidarnosti delovno upravne varstva, neodvisnosti in strokovnosti delovanja državnih organov, varnosti in sorazmernosti.

Ureditev navedenih zakonskih vsebin je v predlogu tega zakona združeno v okviru tako imenovanega omnibus zakonodajnega pristopa v smislu zbirke novele različnih zakonov v okviru enega zakona. Pristopa, ki se mora po našem mnenju uporabljati redko, ampak je bil v preteklih 2 letih s tako imenovanimi PKP zakoni to model spreminjanja zakonodaje, ki se ga je še dodatno izkoriščalo s tako imenovanimi podtaknjenci. V Zakonu o debirokratizaciji je bilo celo predlagano, da je ta način spreminjanja zakonodaje postane standard. V konkretnem primeru našem Zakona proti škodljivim ukrepom oblasti je bila naša odločitev za omnibus pristop premišljena in utemeljena. Načela upravne države namreč zahteva restitucijo v tem predlogu zakona predlaganih zakonskih sprememb v stanje pred veljavnostjo zadnjih zakonodajnih novel. Zaradi velikega števila sprememb, ki vsaka za sebe ogrožajo legitimnost in kvaliteto pravnega sistema je nujna hkratna restitucija zakonskih sprememb vseh v tem predlogu zakona navedenih zakonskih sprememb, s ciljem ponovne vzpostavitve stanja, spoštovanja načela pravne države. Narava in politična motiviranost ter nestrokovnost nekaterih zakonskih sprememb, sprejetih od marca 2020, namreč pomenijo grožnjo demokratičnim procesom odločanja in predstavljajo neprimeren vzorec za prihodnje delovanje zakonodajne veje oblasti Republike Slovenije. Z obrazložitvami in argumentacijo sprememb ter razlogov smo se mi v inštitutu zelo potrudili. Napisali smo – zakon ima v bistvu 78 strani -, in to smo naredili kljub temu, da zakonodajo zgolj vračamo v stanje, kot je bila pred letom in pol, pred letom ali pa pred šestimi meseci.

Zdaj bom v bistvu kratko še enkrat ponovno predstavila rešitve, ki jih naš zakon prinaša. Najprej bom nekaj več besed namenila odpravi škodljivih posegov politike v sistem vzgoje in izobraževanja, ki jih s tem zakonom želimo odpraviti. Zakaj začenjamo z vzgojo in izobraževanjem – zato, ker je to eden najpomembnejših družbenih sistemov in ne sme biti podrejen vsakokratni vladajoči politiki. Kaj se je torej zgodilo konec lanskega leta – takratna oblast je spremenila Zakon o organizaciji in financiranju izobraževanja, ki je s spremembo sestave svetov zavodov zmanjšala vpliv stroke in zaposlenih in omogočila večji vpliv politike v šolah in vrtcih. Včeraj na seji komisije Državnega sveta so predstavniki lokalnih interesov, ki so izglasovali veto, zelo jasno povedali, da je bil namen zakonskih sprememb večji vpliv politike na delovanje šol in vrtcev in da želijo, da tako tudi ostane. Mi pa menimo, da morajo biti izobraževalne ustanove vodene s strani stroke in ne ljudi, ki jih vodijo partikularni interesi. Svet zavoda je pomemben organ, ki imenuje in razrešuje ravnatelje in ravnateljice, ki zaposluje potem ves kader v izobraževalni ustanovi, sprejema program razvoja izobraževalnega zavoda in letni delovni načrt. Škodljiva sprememba, ki jo odpravljamo, pa je bila sprejeta s poslanskim zakonom mimo javne razprave in ob nasprotovanju delavk in delavcev, zaposlenih v sistemu vzgoje in izobraževanja. Med drugim tudi Pedagoškega inštituta, Sindikata vzgoje in izobraževanja, ki je, mimogrede, zbral skoraj 25 tisoč podpisov pedagoških delavcev v znak nasprotovanja, ravnateljev vrtcev Slovenije in Skupnosti vrtcev Slovenije. V naši skupnosti ostro nasprotujemo političnemu kadrovanju ravnateljev in pedagoških delavcev, zato je vrnitev v prejšnje stanje, stanje v obliko, ki je veljala 30 let, nujna.

Drug sklop sprememb, ki jim bom namenila nekaj več besed, je odprava zakonske spremembe, ki povečuje vpliv Ministrstva za notranje zadeve pri kadrovanju na vodilna mesta Policije ter posega v avtonomnost Nacionalnega preiskovalnega urada v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji. Torej, novembra 2021 je 126 policijskim vodjem, med katerimi so bili direktorja kriminalistične in uniformirane policije, direktorji vseh osmih policijskih uprav in 110 načelnikov policijskih postaj, prenehal mandat na podlagi spremembe Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Podlaga za to je bila pred tem zagotovljena z uvedbo dveh novih določb, ki velevata, da je policist na položaju vodje organizacijske enote prve ravni Generalne policijske uprave direktorja policijske uprave in načelnika policijske postaje imenovan mimo sistema javnih uslužbencev, na podlagi posebnega izbirnega postopka, v katerem ima pomembno besedo minister za notranje zadeve. Temu sta v času sprejetja nasprotovala oba policijska sindikata. Policijski sindikat Slovenije je opozarjal na kršitev kolektivnih dogovorov in poseg v ustavno zagotovljeno pravico do kolektivnega pogajanja ter na spreminjanje položaja zaposlenih v Policiji, tudi preostalih policistov, podrejenih tistim, na katere se zakonska sprememba nanaša. PSS je še izpostavil, da gre za zlorabo zakonodajne veje oblasti s strani vlade, ki je iz pogajanj o določitvi kariernega sistema delavcev v policiji izločila sindikate kot ključne socialne partnerje. Obenem je sindikat policistov Slovenije že v času sprejemanja zakona predlagal črtanje teh dveh členov, ki ju je označil za, tukaj citiram, »dobesedno uzakonjenje podlage za kadrovsko čistko na vseh nivojih organiziranosti policije, celo do policijskih postaj, kar je nesprejemljivo.« Konec citata. Ker gre za škodljivo krepitev moči ministrstva nad vodilnimi delavci v policiji smo jasnega stališča, da je potrebno te škodljive določbe iz zakona črtati.

Naslednja sprememba, ki jo želim predstaviti je poseg v ZUIK, ki je povečala moč Ministrstva za kulturo in odvzela pomen odločitev strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev za kulturne programe in projekte. Se pravi, spremembe 113. in 120. člena dajeta odločilno vlogo pri podeljevanju sredstev Ministrstvu za kulturo in izničujeta zavezujočnost predlogov strokovnih komisij. Strokovne komisije so opravljale vloge posvetovalnega telesa ministrstva, ministra in imele zadnjo besedo pri strokovni presoji kulturnih programov in projektnem financiranju. Pred spremembo minister ni mogel sprejeti drugačne odločitve kot je bila v predlogu komisije, ki presoja projekte zgolj z vidika strokovnosti. Vloga strokovnih komisij je bila varovalo pred nekimi arbitrarnimi odločitvami ministra. Te varovalke sedaj ni več. V Sloveniji je veliko delavk in delavcev v kulturi odvisnih ravno od javnih sredstev in odločitev o njihovi usodi ne sme biti v rokah ene same osebe, temveč kolektivnega strokovnega organa. Zato je vrnitev v prejšnje stanje, ki jo predlagamo, nujna.

S tem zakonom želimo odpraviti zakonske spremembe, ki določajo nemogoče pogoje za sodelovanje okoljevarstvenih nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih v zakonu o ohranjanju narave. Spremembo zakona o ohranjanju narave v letu 2020 je zakonsko izključena možnost udeležbe v sodnih in upravnih postopkih večine slovenskih naravovarstvenih nevladnih organizacij, ki zastopajo interese narave. Vlada je z argumentom, da si vlogo v postopkih zaslužijo samo resne okoljske organizacije določila nerealistične pogoje, ki praktično onemogočajo sodelovanje v upravnih in sodnih postopkih večin naravovarstvenih društev, zavodov ali pa ustanov. Dejavnost naravovarstvenih organizacij v Sloveniji enostavno ni dovolj razvita, da bi s takšnimi pogoji lahko zaščitili interese narave. Namesto, da jih pri razvoju, delu in uresničevanju njihovih ciljev država spodbuja, jim zapira vrata v upravne in sodne postopke.

S tem zakonom želimo odpraviti lobistične zakonske spremembe, ki omogočajo vstop na slovenski trg podjetju Uber, kar bo ogrozilo že tako slab socialnoekonomski položaj taksistov v zakonu o prevozih v cestnem prometu.

S tem zakonom želimo odpraviti tudi zakonske spremembe, ki posegajo v pristojnosti arhitektov in gradbenih inženirjev pri projektiranju in vodenju gradnje, ne glede na njihovo strokovno usposobljenost v gradbenem zakonu. Stanje vračamo v ureditev, ki je veljala pred zadnjimi spremembami gradbenega zakona.

S tem zakonom želimo odpraviti zakonske spremembe, ki so posegle v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk v zakonu o državnem tožilstvu. Odpravlja se namreč institut sopodpisa za odstop od pregona za določena kazniva dejanja. Prvi korak neodvisnosti državnega tožilstva je določena stopnja samostojnosti vsakega posameznega državnega tožilca in tožilke. Tej spremembi so nasprotovali državno tožilski svet in vrhovno državno tožilstvo, ki se s temi primeri srečujejo vsak dan.

S tem zakonom želimo odpraviti zakonske spremembe, ki omogočajo neenako obravnavo pri kaznivih dejanjih grožnje in prisiljenja glede na to ali gre za predstavnike oblasti ali pa pač navadne ljudi v Kazenskem zakoniku, ker ta sprememba tako kot vse druge, ki jih odpravljamo, ni temeljila na nikakršni analizi dejanskega stanja. S tem zakonom želimo odpraviti tudi zakonske spremembe, ki omogočajo nakup polavtomatskih pušk in pištol tudi članom nevladnih organizacij v javnem interesu na področju obrambe, ne le športnim strelcem v zakonu o orožju. Konkretno zakon trenutno omogoča dostop polavtomatskih pušk in pištol članom VSO, ki je blizu do nedavnega najvišji vladni stranki. S tem zakonom želimo odpraviti tudi zakonske spremembe, ki omogočajo diskriminiranje tujih študentov in študentk glede na njihov socialno-ekonomski status pri študiju v Sloveniji v Zakonu o tujcih. Po zdajšnji ureditvi, ki jo je sprejela pretekla Vlada pred začetkom letošnjega študijskega leta, morajo tudi študentje in študentke pred pridobitvijo dovoljenj za začasno prebivanje, ki jih odpira vrata za študij v Sloveniji, izkazati da imajo dovolj finančnih sredstev za preživljanje. Ta znesek pa je po izračunih skoraj 5 tisoč evrov. pred zdajšnjo ureditvijo so v bistvu potrebovali zgolj podpis staršev, po novem pa morajo v bistvu zadostna sredstva izkazovati na primer z izpiskom bančnega računa. Ukrep, ta ukrep v bistvu močno odvrača tuje študente od študija pri nas, da je velika izguba za akademski prostor in širšo družbo. V Sloveniji je bilo lani kar 7,8 % vseh študentov iz tujine, od tega več od polovice iz držav bivše Jugoslavije kjer je življenjski standard nižji. Pogoj izkazovanja zadostnih sredstev že pred začetkom študija za celotno študijsko leto pomeni velikansko finančno breme in za marsikoga nepremostljivo oviro do študija v Sloveniji. Poleg tega to za mnoge tuje študente, ki v Sloveniji že študirajo, pomeni da študija ne bodo mogli dokončati in se bodo mogli vrniti v državo izvora, ker ne morejo dokazati, da imajo dovolj sredstev za preživljanje. Prav tako s tem kot država sporočamo, da so dobrodošli le premožno študentje. Proti ukrepu so se oglasili tako univerze v Ljubljani in številne nevladne organizacije kot tuje študentke in študenti. Prav je, da so tudi oni slišani in od oblasti zahtevamo, da se takšen pogoj za tuje študente in študentske izključi.

In za konec. S tem zakonom želimo odpraviti zakonske spremembe, ki podjetjem podarja davčna darila za poslovna darila, poslovne pogostitve in zabave, stroške reprezentance in delovanja nadzornega sveta. Odpravljamo darilo, ki se je v zakonu znašlo brez kakršnekoli obrazložitve in ob nasprotovanju socialnih partnerjev in v proračun vračamo 2,6 milijonov evra na leto. Med kampanjo za zakon smo se ponovno prepričali, da med ljudmi v Sloveniji obstaja konsenz o javnem zdravstvu, o javnem šolstvu, konsenz da hočemo biti socialna in pravična skupnost. Ljudje s cele Slovenije so se povezali in skupaj smo zbrali več kot 15 tisoč podpisov za zakon o katerem boste v bistvu danes ponovno odločali. Boj za zakon proti škodljivim ukrepom oblasti je bil medgeneracijski, je presegel razlike, in kot je na enem imed odborov že povedala naša Alenka, ob zbiranju teh podpisov so ljudje govorili, da v bistvu imajo po dolgem času občutek, da njihov glas šteje, da so vključeni v postopke, da so del aktivne demokracije, in da je država tudi njihova. Zakon predstavlja voljo ljudstva, politika pa je pri tem lahko zaveznik ali pa nasprotnik.

Hvala za besedo.