Hvala za besedo.

Torej Zakonodajno-pravna služba se je do predloga zakona pisno opredelila. Kar pri tem iz mnenja ni razvidno je, da je bila vrsta zakonodajnega postopka - to je nujni zakonodajni postopek - potrjena danes dopoldne in da je bila v bistvu zadeva Zakonodajno-pravni službi dodeljena danes do poldne. Sicer smo pa v pisnem mnenju poudarili, da se po vsebini prenaša direktiva Evropske unije glede stopenj davka na dodano vrednost in se hkrati predpisuje za neko časovno zamejeno obdobje za posamezne dobave blaga oziroma storitev, obračunavanje in plačevanje davka po stopnji, ki je nižja od stopnje davka v sistemski ureditvi. Ob tem ne sme biti spregledano, da je prenos te iste direktive na področju davka na dodano vrednost v delu, ki se nanaša na izredne primere, hkrati tudi predmet Predloga zakona o interventnih ukrepih za celovito ureditev položaja razseljenih oseb iz Ukrajine in za pomoč gospodarstvu Republike Slovenije zaradi posledic ukrajinske krize. Ta zakon se pa obravnava po rednem zakonodajnem postopku, in sicer se tudi v tem zakonu predlaga drugačna davčna obravnava, in sicer oprostitev davka, vendar pa je za te primere predvideno, da se bo davek na dodano vrednost lahko poračunal. V bistvu imamo primer, ko se ista direktiva s področja davka na dodano vrednost prenaša v dveh različnih zakonodajnih postopkih in tudi z različnimi posledicami: v enem primeru se hiti z uveljavitvijo pred začetkom obračunskega obdobja, v drugem primeru pa je predvidena možnost poračuna davka. Zato je bilo v mnenju opozorjeno, da je v primeru določanja odstopov od splošne ureditve treba upoštevati tako načelo pravne varnosti kot tudi načelo enakosti, to sta 2. in 14. člen ustave.

V predlogu zakona je, kot je tudi izpostavil predstavnik predlagateljice, hkrati predvideno pooblastilu vladi, da podaljša veljavnost znižane stopnje davka. V mnenju je opozorjeno na ustavno spornost, in sicer tako z vidika 147. člena ustave, iz katerega izhaja, da je predpisovanje davčne stopnje zakonska materija, kot potem nadalje z vidika spornosti iz 2., 3., 120. in 153. člena ustave. To povzemam le kratko, glede na to, da je na mizi predlog za amandma, da bi se to pooblastilo črtalo, in če ta določba ne bo predmet zakona, ta pomislek Zakonodajno-pravne službe odpade.

Hkrati smo imeli pripombo še glede predpisovanja davčnega prekrška in globe, in sicer zato, ker je ta predvidena le, če se davek obračuna po nepravilni davčni stopnji. Ni pa sankcioniran primer, ko, na primer, davek na dodano vrednost sploh ne bi bil obračunan, in v sistemski zakonodaji je predpisana globa za take primere, in tudi ni jasno, zakaj pride do odstopa.

Tako kot je povedal že predlagatelj, predstavnik predlagateljice, se ravno tako predvideva uveljavitev zakona naslednji dan po objavi in v bistvu je zakonodajni postopek naravnan tako, da bi prišlo do sprejetja razglasitve in objave zakona tako, da bi bil ta lahko uveljavljen s 1. 9., vendar pa pri tem ni upoštevano, da lahko pride do veta oziroma da je potreben ugotovitveni postopek, da referendum v tem primeru ni dopusten. In zakon ne razlaga, če bi morebiti prišlo do njegove povratne veljave, da so ustavno skladni razlogi za to, oziroma ne predvideva možnosti popravka obračuna.

Za predlog zakona sta vložena dva amandmaja. Torej, do enega dveh poslanskih skupin sem se že opredelila. Hkrati je pa predlagan še amandma Slovenske demokratske stranke, ki predlaga drugačno davčno stopnjo, pa tudi drugo vrsto blaga. Pri tem bi želela opozoriti, da je ta okvir, znotraj katerega se davčne stopnje lahko vežejo oziroma vrsta blaga, določen z direktivo Evropske unije, se pravi, v tem delu s tisto direktivo, ki se prenaša s tem zakonom.

Hvala.