Govor

Metoda Hrovat Pirnat

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba v splošni pripombi najprej opozarja na to, da Predlog zakona v zvezi z obsegom do dodatka upravičenih oseb, Predlog zakona kot upravičence določa le dve kategoriji prebivalcev: in sicer prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih in nekatere kategorije invalidov.

V zvezi s tem opozarja Zakonodajno-pravna služba na to, da obstojijo tudi druge kategorije prebivalcev Slovenije, ki so glede na svoj dohodkovni položaj enako ogroženi zaradi naraščajočih cen, zlasti energije in hrane, kot so na primer družina z otroki s posebnimi potrebami, delavci, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, invalidski upokojenci in podobno, ki pa pogosto ne spadajo v nobeno od navedenih dveh kategorij prebivalcev. Čeprav ima zakonodajalec široko polje proste presoje glede odločanja določanja upravičencev, pa pri tem ne sme kršiti splošnega načela enakosti pred zakonom in 14. člena Ustave. To načelo zahteva, da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako, različne pa različno.

Ustavno sodišče pri oceni skladnosti zakonodajne rešitve z načelom enakosti pred zakonom presoja, ali je zakonodajalčevo razlikovanje oziroma nerazlikovanje pravnih razmerij objektivno utemeljeno. Torej, ali zakon različno obravnava osebe, ki so glede relevantnega dejanskega stanja v enakem položaju in, ali obstojijo razumni in stvarni razlogi za to razlikovanje.

V obravnavanem primeru je verjetno, da obstojijo osebe, ki so glede svojega dohodkovnega položaja v enakem položaju, kot upravičenci po Predlogu zakona oziroma v obrazložitvi Predloga zakona, pa niso navedeni razumni in stvari razlogi za tako razlikovanje.

Poleg tega je Zakonodajno-pravna služba opozorila glede spregleda premoženja v 5. členu Predloga zakona, da gre za odstopanje od splošne ureditve v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih in Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, pri čemer mora biti v besedilu zakona jasno navedeno, od katerih določb navedenih zakonov se v tem členu odstopa.

Poleg tega pa je to odstopanje nedosledno urejeno, saj ne določa, za kakšno obdobje se izdajo odločbe o denarni socialni pomoči ob upoštevanju spregleda premoženja. Splošnih pravil v roku, za katere se izda odločba o socialnovarstvenem prejemku namreč pri odločanju po 5. členu Predloga zakona ni mogoče uporabiti, ta člen pa ne vsebuje posebnih določb.

In še na pravno praznino smo opozorili v 6. členu. V zvezi s temi posameznimi pripombami je potrebno povedati, da so k vsem členom, na katere je imela Zakonodajno-pravna služba pripombe, vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin in sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe.

Hvala.