Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Temeljni namen dopolnitev Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je krepitev sistema zaščite in reševanja in znotraj tega sistema spodbuda prostovoljstvu. Prostovoljstvu kot hrbtenici našega sistema zaščite in reševanja.

In seveda, ne skrivamo dejstva, da so te spremembe zakona nastale pod vtisom letošnjih dogodkov. Imamo izrazito katastrofalno leto, leto požarov, leto hudih nesreč. In seveda, da je v zakon sam, pod vtisom predvsem tudi velikega požara na Krasu in boja proti tej hudi nesreči. Vsi imamo še pred očmi te slike nepreglednih kolon gasilskih vozil na poti na Kras, na poti v boj proti temu požaru epskih razsežnosti na slovenskih tleh. Kolon vozil, vračajočih se, utrujenih gasilcev po boju s to ognjeno stihijo.

In ko se celotni sistem zaščite in reševanja odzove in tako uspešno odzove na nesrečo, kakršna je bila požar na Krasu, se potem seveda vselej znova, tudi ob vseh drugih podobnih dogodkih postavlja to vprašanje, ali država naredi dovolj. Ali država tudi finančno dovolj podpira sistem zaščite in reševanja oziroma to hrbtenico tega sistema, to je prostovoljstvo. In odgovor, pravzaprav verjetno ne bomo imeli nikoli. Seveda ni res, da država nič ne stori.

Zdaj, v letu 2022, v letošnjem letu bo vendarle država iz različnih naslovov in za različne potrebe gasilstva na slovenskem namenila več kot 20 milijonov. Tudi za opremo, tudi za zavarovanja gasilcev, tudi za osebno zaščito gasilcev. In seveda je treba temu znesku prišteti potem še vso podporo oziroma to, kar se zahteva po zakonodaji od občin, ki pa v pretežni meri financirajo gasilstvo na sovjih območjih.

Vlada na to vprašanje, ali naredimo dovolj, ali prostovoljno gasilstvo podiramo dovolj? Odgovarja s to novelo zakona. Torej, nihče ne trdi, da naredimo dovolj, ampak dodajamo, dodajamo pa vendarle, ker se vsi skupaj zavedamo, seveda kako izjemno pomembna je opremljenost gasilcev in vseh drugih enot v sistemu zaščite in reševanja za uspešen boj proti požarom in vsem drugim nesrečam, ki nas prizadenejo.

In po požaru na Krasu se je potem razvnela razprava o tem, kako in na kakšen način dodatno podpreti prostovoljno gasilstvo in seveda tudi vse druge organizacije, ki, treba je poudariti prostovoljno sodelujejo v boju proti naravnim nesrečam. In v takih razmerah se je potem izoblikoval predlog, da se Vladi omogoči, da ob velikih dogodkih, ko je nujno treba aktivirati državni načrt, in posebej poudarjam, da govorimo in tudi zakon ureja to področje v razmerah aktiviranega državnega načrta, ko gre za nesreče velikih razsežnosti, vsedržavnih razsežnosti, da se Vladi v takih primerih omogoči dodatno finančno spodbuditi prostovoljna gasilska društva in vse ostale organizacije, ki so del tega sistema zaščite in reševanja.

Namreč, poročilo o intervenciji - če se zdaj vrnem na dogajanje ob gašenju požara na Krasu -, to poročilo o tej intervenciji skupaj z analizo bo izjemno pomembno in bo verjetno tudi nekakšno vodilo vsem v sistemu zaščite in reševanja, kako se odzvati na letošnje dogodke in kako okrepiti sam sistem zaščite in reševanja. Ta analiza bo zanesljivo pokazala, da posamezna gasilska društva, posamezne gasilske enote potrebujejo dodatno opremo na marsikaterem področju. Da morda nekatera gasilska društva niti niso dovolj dobro opremljena za gašenje požarov v takih razmerah, kot so razmere na Krasu, ker je ta oprema prilagojena bolj lokalnim razmeram. Seveda, takšne nesreče zahtevajo dodatno urjenje, zahtevajo dodatno izobraževanje. Vse to za seboj potegne stroške, in tu je tista točka, kjer bo država v takih primerih v prihodnje priskočila na pomoč. Morda se znesek, ki se predvideva, če bo ta zakon sprejet in bi lahko pomenil to dodatno spodbudo gasilskim društvom in drugim organizacijam, ocenjen je na blizu milijon in pol evrov, ne sliši veliko, je pa za posamezna gasilska društva to ne samo pomemben dodaten denarni prispevek, ampak tudi neka zelo močna spodbuda njihovemu delovanju v prihodnje. Tako smo kot osnovo za odločanje Vlade, kako in na kakšen način naj ob aktiviranem državnem načrtu pomaga oziroma prispeva tem gasilskim društvom, vzeli prav to analizo oziroma poročilo, ki je obvezno po vsaki taki intervenciji in v katerem bo stroka navedla tudi vsa priporočila samemu sistemu zaščite in reševanja ter tudi Vladi, kje vse je treba intervenirati, da se sistem zaščite in reševanja še okrepi, da je še bolj robusten in da ostane na temeljih, na katerih smo ga zgradili, na kar smo lahko izjemno ponosni, to je na prostovoljstvu, ki je tudi v svetovnem merilu nekaj posebnega, in moram reči, verjetno poznate tudi vi, da nam ga marsikje po svetu zavidajo; to se je v letošnjem letu sredi turistične sezone tudi v najboljši luči pokazalo.

Pri prebiranju mnenj oziroma pripomb k temu zakonu, ki je nastal, moram reči, zelo na hitro in tudi v težkih razmerah, bi rekel, dopustov različnih deležnikov, ki so sodelovali pri tem zakonu oziroma na katere je tudi naslovljen, pa smo vendarle v razmeroma kratkem času, verjamem, uspeli pripraviti dobro novelo zakona, usklajeno tudi s Službo Vlade za zakonodajo in moram reči, da me veseli, da tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora ni našla večjih napak ali pa morda nepravilnosti v tem predlaganem zakonu. Moram pa poudariti, z vsem dolžnim spoštovanjem do vseh mnenj, ki so prispela na to novelo zakona, zlasti tu govorim o pripombah združenj občin, da so vse te pripombe vsega spoštovanja vredne in bi o njih v prihodnje verjetno kazalo razpravljati. Vendar dejstvo je, da smo v tem trenutku reševali samo primer naravnih nesreč in podpore države ob tem v tistih primerih, ko gre za potrebo po aktiviranju državnega načrta. Torej, nismo globlje posegali v sam koncept financiranja gasilstva oziroma sistem zaščite in reševanja, ki je precej kompleksen, in tu imajo seveda svojo vlogo, izjemno pomembno vlogo tudi občine. Vendar mislim, da v tako kratkem času bi bilo pa nehigienično, da bi zdaj morda kar z amandmaji posegali tako globoko v sam koncept. Nenazadnje gre za poseganje v koncept financiranja zaščite in reševanja, mislim, da je pravzaprav v celoti gledano dovolj dobro izdelan, in če ga malo natančneje pogledamo, tudi dovolj pregleden. Tako zaenkrat, kar zadeva Vlado, vztrajamo pri rešitvah, ki jih predlagamo kot spremembo, vključno z amandmaji, z dvema amandmajema, s katerima sledimo pripombam Zakonodajno-pravne službe. Da bi pa o vseh ostalih pobudah bilo treba v prihodnje odpreti drugačno razpravo, ne v okviru nujnega postopka, za katerega mi trdimo, da je ta novela zakona vendarle upravičena, da smo s predlogom, da se zakon spreminja po nujnem postopku, želeli ustvariti razmere, ko bo lahko Vlada relativno hitro se odzvala na potrebe sistema zaščite in reševanja. In tudi zato, ker smo praktično še vedno sredi nevarnosti, da se nam zgodijo novi in novi požari, in da smo tudi pred nevarnostjo, kar nas je tudi preteklost že izučila, morebitnih – pa upajmo, da ne – jesenskih poplav ali pa drugih naravnih nesreč, da bi lahko odreagirali. In smo retroaktivnost predlagali tudi zato - zakon bo pač sprejet pozneje, kot je potekala ta intervencija na Krasu -, da se vendarle ti, ki so sodelovali v tej intervenciji na Krasu, vključijo - po vsej verjetnosti bodo tu upravičeni razlogi – med prejemnike teh dodatnih sredstev, ki bi jih za sistem zaščite in reševanja po poročilu o tej intervenciji sprejela Vlada.

Zato predlagamo, da danes potrdimo to, kar je na mizi, da pa bi bilo v sam sistem financiranja tako gasilstva kot celotnega sistema zaščite in reševanja tokrat tako na hitro, v tako kratkem času tudi malce nehigienično posegati. Čeprav, seveda, moram reči, da popolnoma razumem vse te predloge, tudi občin. Sam sem tudi na občinski ravni pred leti precej dolgo sodeloval tudi pri reševanju problemov financiranja, tako gasilstva kot vseh drugih deležnikov zaščite in reševanja, in vem, da je, v celoti gledano, denarja vselej nekako premalo. Trudimo se, da tam, kjer lahko, hitro odreagiramo, in to ta pričujoča novela zakona tudi dokazuje. Mislim, da je prav, da gasilcev in drugih prostovoljcev, ki sodelujejo v takih intervencijah, po koncu intervencij ne samo trepljamo po ramah in jim povemo, da so naši veliki heroji in kako smo jim hvaležni, kar je seveda vse res, ampak da to tudi z nekimi dejanji pokažemo v praksi in s tem zagotovimo njihovo delovanje tudi v prihodnosti.

Hvala zaenkrat.