Najlepša hvala, spoštovana gospa predsednica. Spoštovani državni sekretar s sodelavci, kolegice in kolegi, dober dan!

Zakon o dolgotrajni oskrbi potrebujemo. To je potrdil tudi malo prej državni sekretar Maljevac. Potrebovali smo ga tudi že dve ali več desetletij nazaj, ko so se prve akcije ali pa prve aktivnosti za njegovo pripravo in sprejetje pravzaprav začele. Več vlad v tej naši Sloveniji je ugriznilo ali pa, morda bolje rečeno, želelo ugrizniti v to, takrat se je tako zdelo, kislo jabolko. Če se morda malo pošalim, pa gre za zelo resno zadevo, so nekatere iz tega jabolka naredile čežano, nekatere so ga popolnoma scefrale, zrezale, prav vse do decembra lani pa so zadevo, preden bi šla v sprejetje, pospravile v predale in je bila prestavljena oziroma vedno znova pozabljena. Zakona torej do decembra 2021 nismo dočakali. Prejšnja vlada je z medresorskim sodelovanjem dveh ministrstev, za zdravje, kot nosilca, in za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravila osnutek zakona. Če se prav spomnim, je bil sprejet nekje v verziji številka okoli 117, 118. Bil je kompromis, to smo vedeli že takrat, in to smo tudi javno komunicirali zaradi več razlogov. Prvič, sodelovanje dveh ministrstev je pomenilo stalno težavno zahtevno tehtanje v dveh vidikih, med vidikoma zdravstva in socialne oskrbe na področjih, ki jih včasih ni mogoče primerjati. To veste vsi, ki ste takrat sodelovali tudi pri pripravi tega zakona. Drugič, kompromis je bil tudi zato, ker smo vedeli, da natančno čisto vsega ne bomo mogli določiti, ampak hkrati smo se zavezali, da bomo vsebino in izvedbo do potankosti določali in dogovorili v pravilnikih. Zelo smo se trudili s strokovno javnostjo, z ekipami ministrstev in še pred koncem mandata sprejeli vseh devet pravilnikov za izvedo tega zakona. Sliši se, in to je moja tretja poanta, da naj bi bili viri financiranja nedefinirani. Ne drži. Vedeli smo, da je naš glavni fokus na vsebini zakona, hkrati pa smo pripravili časovnico, kako se bo najprej takoj ob uveljavitvi v prehodnem obdobju in do uvedbe solidarnega prispevka za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo financirala dolgotrajna oskrba oziroma storitve dolgotrajne oskrbe. Ali je bil popoln scenarij? Ni bil popoln scenarij, ampak edini možen, ki je šel skozi parlamentarno sito in bil po dvajsetih letih sprejet v tem parlamentu. Nikakor ne drži, da ne bi bil ta zakon pripravljen in sprejet brez sodelovanja vseh ključnih deležnikov. Ogromno ur dela, pogajanj, sestankov, pisanja določb, tudi pri pravilnikih, je bilo v to vloženo. In še enkrat se zahvaljujem vsem, ki so pri tem sodelovali. Ključno pri krovnem zakonu je bilo, da se ljudem zagotovi dostojna starost, da se jim v čim večji meri omogoči uživanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu, tistim pa, ki ne morejo biti na domu, zagotovi najvišji možen nivo dolgotrajne oskrbe v instituciji. Končno smo tudi postavili temelje za črpanje evropskih sredstev, s tem ko se je sprejela celovita reforma dolgotrajne oskrbe.

Novela, ki jo danes imamo na mizi, zamika uveljavitev teh ključnih rešitev v podporo naših starejših, najranljivejših, zato ji bomo v Poslanski skupini Nova Slovenija nasprotovali.