Lepo pozdravljeni!

Po dolgih letih in številnih dragih študijah, za katere je bilo zapravljenih na desetine milijonov evrov, je bil Zakon o dolgotrajni oskrbi končno pripravljen in sprejet 9. decembra 2021. Veliko je bilo posameznikov in skupin, ki so se trudili, da se to ne bi zgodilo, in občutek je, da še niso obupali in gledamo nadaljevanje tega.

Že ob sprejetju je bilo jasno, da zakon vseh situacij ni predvidel in bo potreben manjših popravkov, kar se je tudi zgodilo po ustanovitvi delovne skupine, v kateri so sodelovali predstavniki Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tako je pred nami novela zakona in pričakovali smo, da bodo vključeni ti popravki, sploh glede na to, da so predstavniki Levice in SD, ki so člani nove koalicije, ob sprejetju zakona imeli neizmerno veliko pripomb in predlogov ter idej, kako zakon izboljšati.

Najprej je treba opozoriti, da tudi to novelo zakona sprejemamo po nujnem postopku, čeprav ni nobenih izrednih razmer. No, so, požar na Krasu in s tem bi se vlada morala ukvarjati, ampak pri nas predsednik vlade supa, zunanja ministrica se potaplja nekje v Dalmaciji, nas pa želite prepričati, da gre za izredne razmere in da bi, če ne sprejmemo novele Zakona o dolgotrajni oskrbi, nastale težko popravljive posledice za državo, ki samo prestavlja uveljavitev zakona.

Minister Luka Mesec je na odboru povedal, da je novelo treba sprejeti zato, da se 1. septembra letos ne bodo povišale oskrbnine v domovih starejših občanov. Spraševali smo ga, kakšno zvezo ima to s tem zakonom, ki se bo po prvotnem načrtu začel uporabljati šele 1. 1. 2023, a ni bilo odgovorov. Po javnih virih se bodo oskrbnine dvignile zaradi draginje na različnih področjih, dražja je hrana, objavljena pa je bila tudi informacija, da bodo morali domovi starejših občanov po bistveno višjih cenah plačevati plin in druge energente. Po aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, ki je začel veljati 20. 11. 2021, je treba zagotoviti tudi dodatna sredstva, sredstva za dodatne stroške dela, ki so nastali s spremembami normativov ter povišanjem plač. Na podlagi aneksa bi morala Vlada zagotoviti sredstva za to – kolikor vem, so že predvidena v proračunu ali pa se bodo zagotovila z rebalansom − ne pa, da to pod pretvezo obeša na Zakon o dolgotrajni oskrbi.

V Poslanski skupini SDS menimo, da ni potrebe po novelaciji zakona z zamikanjem dneva uveljavitve zakona. Od Levice, ki je nasprotovala sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi in vložila več amandmajev, da bi izboljšali zakon, za katerega pravijo, da ni izvedljiv, bi pričakovali, da bi imeli pripravljene rešitve oziroma popravke in bi le-te danes sprejemali, sploh glede na to, da je sedaj nekdanji poslanec Luka Mesec minister. Verjetno je težava to, kar je bila težava tudi v preteklosti, da se je zakon selil z ministrstva za zdravstvo na ministrstvo za delo in socialo, potem pa spet na ministrstvo za zdravstvo v času Janševe vlade in takrat je končno tudi nastal predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in bil potrjen v Državnem zboru. Sedaj je zakon ponovno v rokah ministra za delo, družino in socialne zadeve oziroma tega ministrstva, čez nekaj časa pa bo očitno dodeljen novemu ministrstvu za solidarno prihodnost, katerega prva prioriteta je ukvarjanje z dolgotrajno oskrbo. Minister Luka Mesec je sicer na hearingu povedal, da bo eno leto vzpostavljal ministrstvo in samo sprašujemo se lahko, kdaj bo na vrsto prišel zakon o dolgotrajni oskrbi. In bila je ustanovljena nova skupina za pripravo sprememb zakona, tako da gremo očitno spet od začetka. Občutek je, da uveljavitev in implementacijo zakona zavirajo isti akterji, ki so to počeli že leta in leta, zato se upravičeno sprašujemo ali bo zakon sploh zaživel. Poslanec Levice Miha Kordiš je namreč dejal, da bi bilo najbolj zakon zažgati. Na zakon so vezana sredstva iz sklada za okrevanje in samo upamo lahko, da s spremembo časovnice ta sredstva ne bodo ogrožena. Glavnina določb zakona bi se po prvotnem načrtu začela uporabljati 1. 1. 2023, v nekaterih delih pa šele 1. 7. 2024, saj smo že prvotno predvideli, da bi se uveljavljal postopoma, da ne bi prišlo do zapletov.

Ker menimo, da je novela zamik uporabe zakona škodljiva, smo vložili amandma, ki bi preprečil škodo. V poslanski skupini menimo, da je neprimerno, da se izvajanje zakona zamika za eno leto in več in zato novele ne bomo podprli.