Spoštovani predsedujoči, spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani kolegice in kolegi!

Vsak predlagatelj novega zakonskega predpisa ali njegove spremembe oziroma dopolnitve pri oblikovanju novih ali pri nadgradnji obstoječih vsebinskih rešitev, poleg resornih zakonov evropskega pravnega reda, mnenj državnih in lokalnih institucij ter drugih zainteresiranih in strokovnih javnosti, upošteva tudi ugotovljene pomanjkljivosti in možne izboljšave, ki se pokažejo šele tekom izvajanja oziroma uporabe predpisa v praksi.

Predlagana novela zakona, ki je pred vami, je rezultat zgoraj navedene ustaljene prakse, zato je Vlada Republike Slovenije, kot predlagateljica pristopila k nadgradnji zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, in sicer po uspešno zaključeni intervenciji gašenja požara v naravnem okolju na območju goriškega Krasa v mesecu juliju tega leta. Ta intervencija je bila uspešno zaključena tudi na podlagi množične mobilizacije društev in nevladnih organizacij iz vseh koncev Slovenije. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, citiram, »ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami katerega cilj je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh nesreč.« Omenjeno varstvo oziroma zaščita pred naravnimi in drugimi nesrečami pa je organizirana kot enoten in celovit sistem v državi, katerega ključni del predstavljajo društva in druge nevladne organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v javno korist. Med prostovoljnimi društvi imajo prostovoljna gasilska društva v Sloveniji zagotovo najdaljšo neprekinjeno kontinuiteto obstoja in delovanja in so zato tako na lokalni kot na državni ravni tudi najbolj prepoznavna in medijsko najbolj izpostavljena. Manj medijske pozornosti pa so deležne druge nevladne organizacije kot na primer jamarska, potapljaška društva, gorske reševalne službe in podobno, ki prav tako delujejo v javnem interesu. Njihov doprinos je v specifičnih situacijah na lokalni ravni ali v obsežnih reševalnih akcijah in intervencijah neprecenljiv in nujen za izvajanja nalog zaščite in reševanja na prizadetih območjih. V sled temu predlagana novela predmetnega zakona uvaja določbo, da se za kritje vseh nastalih stroškov društev in drugih nevladnih organizacij iz sistema zaščite in reševanja, ki so nastali med intervencijo katera je bila izvedena na podlagi aktiviranega državnega načrta zaščite in reševanja zagotovijo sredstva iz proračuna Republike Slovenije. Nadalje predlagana novela vzpostavlja še zakonsko podlago, da se iz državnega proračuna lahko zagotovijo še dodatna sredstva za opremo ali morebitna izobraževanja, ki s tem izboljšujejo delovanje omenjenih nevladnih organizacij na področju zaščite, reševanja in pomoči. Ta dodatna sredstva bodo zato pripomogla k boljši pripravljenosti na tovrstne nesreče in posledično izboljšala celoten sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prav tako bodo predlagane spremembe oziroma dopolnitve zakona pozitivno vplivale na finančna sredstva občin, saj slednji v primeru aktivacije državnega načrta ali odločitve poveljnika civilne zaščite ne bo več potrebno kriti stroškov intervencije. V Poslanski skupini Svoboda bomo predlagano novelo seveda podprli, kot bomo podprli vse dopolnitve in spremembe, ki pomanjkljivosti veljavnih zakonskih rešitev odpravljajo ali jih izboljšujejo in celo nadgrajujejo, in sicer s ciljem ohranjanja in spodbujanja razvoja prostovoljstva, ki velja za enega izmed temeljev zaščite in reševanja.

Vsem sodelujočim na Krasu se na tem mestu še enkrat zahvaljujem za njihovo delo in napore. Hvala lepa.