Predsedujoča, hvala lepa za besedo.

Nekatere zadeve se bodo verjetno ponavljale, tako kot so se ponavljali predhodniki.

Morda najprej za začetek to, na kar je opozorila Zakonodajno-pravna služba. Začnimo pri omnibus zakonodaji. Jaz sem malce pogledala še ostale zadeve in omnibus zakonodaji nasprotujejo pravzaprav pravniki. Danes smo slišali s strani predlagatelja, da jim gre za pravno državo, omnibus zakonodaji pa nasprotujejo pravni strokovnjaki. Poročajo namreč, da je takšna zakonodaja nepregledna in v nasprotju s pravnim načelom jasnosti in določnosti. Pri tem zakonu je to še toliko hujše, kajti zakon posega v enajst različnih materij. Se pravi, če bi že šli v omnibus zakonodajo, bi morala biti ta povezana, tu pa gre za dejansko povsem različne zadeve, tako zelo različne, da nekatere od njih dopuščajo referendum, druge pa ne. In zaradi tega, če bi se odločil nekdo za referendum, pač, zbranih je bilo 15 tisoč podpisov, za referendum se zbira 40 tisoč podpisov in več, pravzaprav omejeni. Namreč, na eni strani, če bo dovoljeno, da se zbirajo podpisi, se bo kršil tisti del, ki govori o davčni zakonodaji, če se ne bo dopuščal, pomeni, da se ne more odločati o vseh ostalih zakonih. To je prva zadeva, ki je izredno pomembna in problematična.

Druga zadeva. Poglejte, samo ime zakona. Glejte, to pač niso imena zakonov. To je lahko neko mnenje, to je lahko mnenje posameznika ali skupine posameznikov, gre pa za povsem subjektivno mnenje. O škodljivih posledicah ni narejena nobena analiza. Nobena analiza, tako kot tudi nobene javne razprave ni bilo o tem. To je pač mnenje skupine posameznikov, legitimno mnenje, ampak to ne pomeni, da se tak način imenujejo zakonodaja. Zakonodaja ima vendarle neka vsebinska imena, kajti če bomo na tak način sprejemali zakonodajo, potem, a veste, bomo naslednjič že domišljali takšna imena, da ne bo ničemur več podobno.

Zdaj naprej. Jaz sem poslušala predlagateljico, ki je pač tukaj predstavljala ta predlog zakona, mislim, da v imenu inštituta, ne vem, nevladnih organizacij ali Inštituta 8. marec. In sem dejansko zmedena. Prvo sem zmedena zato, ker sem danes pričakovala ne ponovitev vsebine predloga zakona, o tej smo poslušali že veliko prvič, ko smo imeli na odboru to temo. Upala sem glede na to, da ste večkrat opozorili na to, da se zavzemate za pravno državo in vrnitev, bom rekla, pravic ljudstvu, me zanima zdaj, kako je ta zakon nastajal. Kajti v enem trenutku ste rekli, da je zakon nastal na ulici, v drugem trenutku pa ste rekli, da so ga pripravile nevladne organizacije. To pa zdaj ne gre skupaj. Ali ste imeli zakon prej napisan in ste zbirali podpise, so na ulici ljudje prebrali vse člene zakona, kajti podpise se zbirajo pod nek predlog zakona, ki naj bi ga ljudje dodobra poznali. Kot drugo sem danes bolj kot to vsebino pričakovala, da mi boste odgovorili, kaj menite o mnenju Zakonodajno-pravne službe, ki opozarja, da je vaš predlog zakona v neskladju ne samo z zakonodajo ampak celo Ustavo Republike Slovenije. In ker ste pač zavezani k, bom rekla, demokratičnem odločanju in demokratičnih principih, bi pričakovala, da boste odgovorili na to. Kajti ne morete zavajati podpisnikov in podpisniki, ne vem, imate mandat, da so se podpisovali pod lahko sporen ustavni zakon. Namreč pač ljudi lahko tudi zavedeš, lahko se sliši zelo dobro, ampak morajo imeti pa tudi neko objektivno sliko, kaj in kako. Kot drugo, politika. Rekli ste, da mora iti politika stran oziroma da pač želite manjši vpliv politike. Zdaj politika je za vaš zakon pripravila pet strani amandmajev. Je to še vaš zakon? V nekaterih zadevah posega ne na ravno, ki ste jo predlagali vi, ampak stopnjo nazaj. In na to je opozoril tudi Olimpijski komite. Imate za to mandat? Pet strani amandmajev, ki spreminja vaš zakon, ampak vi še kar pravite, da ta zakon podpirate. Zdaj slišali ste tudi, da je podan veto, ki pa na nek način tudi predstavlja različne družbene skupine in lokalne skupnosti. Tudi oni so imeli številne pomisleke. Zdaj, veste, tukaj je dejansko problem pri tovrstnih. Jaz sem vedno za to, da imamo mnenje ljudstva, tudi želim si, da je to tudi naprej tako, nenazadnje tudi ustava dopušča, da ljudje o posameznih zakonih izrečejo svoje mnenje na referendumih, ampak, a veste, nisem pa nikogar slišala v teh dneh, ki bi pač dejansko povedalo, da je bilo tudi mnenje pri nekaterih zakonih, ki je pač tudi mnenje državljank in državljanov, ki so po ustavi prvi, po ustavi prvi, da je nek zakon okej, danes pa ga spreminjamo oziroma se bo v prihodnjih verjetno septembrskem času spreminjal. Se pravi tudi izigrana volja ljudstva. Tako, da glejte, mene pač dejansko skrbi. Skrbi me prvič to, da se sprejema res zakonodaja, katera, saj pravim, tukaj niso pomisleki Anje Bah Žibert ampak Zakonodajno-pravne službe, se pa vsekakor temu pridružujem. Kot drugo, če gre res za neko nevladno organizacijo, za iniciativo, ki želi dobro državljanom, bi pričakovala, da se zjasnijo kaj je glede mnenja Zakonodajno-pravne službe, kaj je glede posegov v njihov zakon, ki ne vrača stvari samo tam od koder so se po vašem začele, ampak bistveno nazaj ali je zato mandat ljudi, ki so se pod to podpisali. Jaz bi bila vesela, da bi na nek način sploh vedeli enkrat kdo je ta predlog zakona podpisal. Sedaj vsak, ki ima pet minut časa enkrat reče en inštitut, drugič neki pravni strokovnjaki, tretjič na stojnicah je nastajal. Mislim, človek sploh ne ve vse skupaj kje je kaj nastajalo, pa kdo je sploh vedel za celotno vsebino. Tako da jaz upam, da se take stvari pač ne bodo dogajale in zato menim, da mora zadnjo besedo o tem reči tudi Ustano sodišče. Hvala lepa.