Hvala lepa.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani prisotni, spoštovana gospa ministrica!

Zame je velika čast, da lahko govorim pred vami, v tej zasedbi se še nismo srečali. Naj na začetku samo rečem, da je vedno biti čast v hramu slovenske demokracije, zame ste vi zmagovalci in vas cenim in spoštujem, tako kot je treba, vse, tako kot spoštujemo vrhunske športnike, znanstvenike, kulturnike. In čeprav se bomo morda v debati malce razživeli, to osnovnega odnosa ne spremeni.

Torej, besedilo pri vetu ni ravno optimalno. Malce se opravičujem, ker sem v petek dobil šele to zeleno luč, da lahko vložim veto. Sem pa že prej nekaj razmišljal in objavil v Žurnalu24, tako lahko vsakdo spletno pogleda nekaj misli in razlogov.

Ko smo dobili prvič v Državnem svetu na mizo ta Zakon o RTV, smo bili vsi za, sem bil tudi sam za. Ampak ko preletiš tiste člene, ne znaš točno razumeti, kaj pomeni posamezen člen. In pozneje so nas opozorili v javnosti in stroki, da je en člen pa morebiti sporen, in pri analizah smo, žal, tudi potem v Državnem svetu prišli do tega mnenja. Državni svet ima dolžnost izglasovati veto na slabo pripravljene zakone, ne samo pristojnost, tudi dolžnost. Mi opravljamo svoj del skrbi za demokracijo in kvaliteto sprejemanja zakonov. In mi prosimo, da si ponovno vzamete čas, premislite te argumente, da vidite, ali je na teh naših argumentih dejansko kaj teže. Predlagamo vam in prosimo vas, da ta zakon obravnavate v javni razpravi. Se pravi, v javni razpravi, da ima javnost možnost debatirati. Se opravičujem, če bom včasih govoril malce profesorsko, to ni iz nekega drugega razloga kot iz moje profesije, določene stvari pač nekaj študiram. In vsaka prava zahodna demokracija temelji ne samo na glasovanju, ampak tudi na tako imenovanih checks and balances, se pravi, da ni nobenega izvora oblasti. Trije osnovni centri oblasti so in ti centri se nekako med sabo nadzirajo, med sabo sodelujejo, v vsaki zahodni demokraciji, in to je druga ključna komponenta kvalitetne demokracije.

Zanimivo je, ko poslušam predlagatelje zakona, se morda z njimi, ne bom rekel najbolj strinjam, ampak se izredno strinjam z njimi - motivacija je preprečiti politizacijo in kot drugo obvarovati RTV. In ti dve natanko isti stvari imam tudi jaz v razmišljanjih. In ko delam simulacijo, če gledam, kaj, če bo ta ukrep sprejet ali pa ne, pa naredim možne simulacije naprej, potem se mi kaže v večini primerov slab učinek za RTV in slab učinek za Slovenijo. Se pravi, kako je to mogoče - imamo isti motiv, iste želje, iste cilje bi radi dosegli, ampak naše analize kažejo pa čisto drugače. Ja, zdaj se zopet opravičujem, če bom rekel nekaj nevšečnega, zdi se, da predlagatelji razloga razmišljajo predvsem nekako kratkoročno, kaj bo zdaj treba ta hip narediti. In ne razmišljajo o tem – tak je moj vtis -, kaj bo čez štiri leta, kaj bo čez osem let, kaj to pomeni za Televizijo Slovenija. In takrat se pa zgodba, vsaj v mojih analizah, obrne.

Problematično je to, da gre za zamenjavo 40 ljudi, se pravi, celotno vodstvo, bi rekel, tisti vrhnji del televizije se naenkrat zamenja. In na enak način bi lahko zamenjali vse organe v šoli, recimo, v neki šoli, kjer imate ravnatelja, pa zamenjate še vse tiste svete, odbore, organe in tako naprej. Ali pa na fakulteti, recimo, lahko pogledamo, recimo, mariborsko univerzo, na primer, in se zamenja tiste senate in vse tiste organe plus pač nekega dekana ali pa rektorja. In če se rubikon prestopi in prvič politika to naredi, potem bo na naslednjih volitvah pa lahko druga politika ne samo RTV, ampak tudi se lotila nekega drugega javnega zavoda in bo na podoben način kaj takega naredila.

Pomembno je tudi, da vidimo prakso - se pravi, mi nismo edina demokracija na svetu -, kako pa delajo druge demokracije. Kako to delajo, recimo, v Veliki Britaniji, Evropi, Evropski uniji in tako naprej. Če pogledamo to primerjavo ali pa tudi Slovenijo, jaz takega primera nisem našel. Resda časa ni bilo prav veliko za te študije - tudi zato prosimo, da si vzamete nekaj časa in še enkrat premislite, če je mogoče, saj glasovali boste vi -, ampak tega nisem našel ne v Evropski uniji, ne v Ameriki, Kanadi, Veliki Britaniji, Avstraliji, Novi Zelandiji. Skratka, takega primera nisem našel najbrž zato, ker se to smatra za prevelik, prehud poseg politike. Vsaka politika ima določene pristojnosti, dolžnosti, ampak nekje pa se to mora nehati, kajne, nihče ni absoluten vladar, da bi lahko res ukrepal tako, kot misli nek hip, da je najbolje; vedno morajo biti neki povratni mehanizmi, ki to preverjajo in opozarjajo, če gre kaj narobe. Za tole se moram pa še posebej opravičiti, saj malce je sporno. Recimo, osebno sta mi blizu dr. Bučar in dr. Drnovšek po svojem razmišljanju. In dr. Bučar je pogosto govoril, da so si politične stranke vzele preveč moči, se pravi, teh checks and balances, med temi tremi bloki je tisti, ki je v bistvu najmočnejši si svojo moč tekom let ali pa desetletij stopnjeval in po njegovem mnenju je to šlo v smeri politokracije. S tem sicer ne velja pretiravati, vendar je pa to en problem, ki se ga je po mojem mnenju treba vedno zavedati in se vprašati, sami sebe se moramo vprašati ali smo šli predaleč oziroma mislim, da se to morajo vprašati politične stranke. Zakaj je v teh projekcijah škodljivo za RTV? Pred kratkim smo imeli glasovanje v RTV, pobuda je bila, da bi se zmanjšalo, da bi bil prispevek za RTV prostovoljen in to bi pomenilo dodatno finančno problematiko za RTV, najbolj glasen med tistimi, ki se je boril za RTV, je bil tukaj sedeči in smo zmagali za en glas, za en samcat glas, sicer Državni svet o tem ne odloča, ampak samo pokaže vam pa eno klimo. Zdaj verjetno, če naredite projekcijo oziroma vsaj moja je jasna, da že sedaj RTV ne posluje normalno, ne posluje pozitivno, kljub vsem težavam, kljub vsem zatiskanju pasu, kar sigurno povzroča neke normalne negativne oziroma odpre pri sindikatih, pri zaposlenih. Finančna situacija, o kateri danes ne govorimo pri RTV, ampak je zahtevna in če bo tako, da si bo lahko vsaka politika s svojim zakonom po svoje oblikovala RTV, potem bo vedno neka opozicija, ki bo mnenja, da zdaj ste si pa vi po svoje naredili in zaradi tega ne bo pluralna in ne bo zastopala vsaj do neke mere uravnoteženih mnenj, to pa povzroči ne samo, da bo del političnega sveta proti, ampak tudi njihovih somišljeniki in del Slovenije, se pravi vedno bo ob tej spremembi, ki se bo zgodila, bo naprej v naslednjih volitvah vedno ta riziko, da bo takoj sprejet nov Zakon o RTV po meri ali po razmišljanju trenutne politike in to vsaj po mojem mnenju to ni dobro. RTV v bistvu plačujemo si državljani in vprašanje je ali lahko sploh politika, vsaj kolikor je meni znano, vprašanje je lahko ali zdaj lahko politični svet, ki je nesporno pomemben, občudovanja vreden in tako naprej, ampak vprašanje je ali lahko to naredite zdaj spremembo brez javne debate, ker konec koncev javnost in tisti, ki plačujejo, bi morali imeti nekaj besede v celotnem postopku.

Zdaj bom na hitro naredil še nekaj statistike. Ko je prejšnji blok bil na oblasti se je pripravljal nek zakon o razkosanju RTV in takrat smo imeli pripravljen veto proti temu zato, ker to bi po našem mnenju škodilo RTV.

Potem, verjetno veste sem pripravil veto na Zakon o vodi, tu zakon ni bil dober in tudi gospodu ministru sem povedal: »glejte, to je po mojem mnenju bolje vrniti zakon nazaj v debato in narediti nekaj boljšega, kajti to bo škodovalo verjetno tudi vam predlagateljem in pa Sloveniji, če bo tak zakon sprejet.« In zdaj bi nežno skušal opozoriti na to analogij.

Ali pa recimo zgodba z razprodajo bank in podjetij, tu smo desetletja pisarili nekateri, pa so nas kritizirali, dobivali smo razne maile kot jih tudi danes oziroma če jih dobivamo, ne sicer prav veliko, to je treba povedati. Takrat se ni vedelo, ampak danes vemo, da je to po naših analizah gam 5 do 10 milijard izgube nastalo, se pravi pol približno državnega proračuna in če pogledate zakaj Slovenija na lestvici evropskih držav nikamor ne napreduje, se pravi mi smo še vedno pod povprečjem Evropske unije, zakaj ne gremo po našem mnenju ali pa po mojem mnenju je dober del razloga v tem, da niso bile vse odločitve v preteklosti optimalne. Zdaj morda imamo spet eno tako situacijo, kjer recimo neodvisna stroka apolitična, jaz sam sebe imam za takega, nekaj opozarja in vprašanje je ali nam bo politika prisluhnila ali boste mirno izglasovali, kar je sicer običaj, tako da to ne bi bilo nič posebnega.

Pri teh zadevah glede razprodaje premoženja in bank tam sem bil kar 90 % do 95 % prepričan. Tukaj je bilo premalo časa, da bi res naredili poglobljene analize glede tega predloga o RTV, ampak mislim, da med 70 % in 75 %, se pravi približno tri četrtine teh projekcij zgleda da slabih za Slovenijo in pa za RTV. Zaradi tega sem tukaj pred vami in skušam razložiti, kako mi sklepamo. Še to bi rekel, seveda, stroka ne mora odločati. Vedno so odločitve politične in mi lahko pripravimo teren. Jaz se vidim predvsem kot strokovnjaka. Mi lahko pripravimo teren, da potem vi lahko bolj kvalificirano odločate. Hvala lepa.