Govor

Hvala lepa, gospa predsednica.

Odbor za kulturo je na 5. nujni seji obravnaval zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada Republike Slovenije in ga je Državni zbor sprejel na 11. izredni seji. Odboru je bilo kot gradivo posredovana zahteva Državnega sveta Republike Slovenije za ponovno odločanje o zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o radioteleviziji Slovenija, mnenje Zakonodajno-pravne službe in zahteva skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora. Uvodoma je poročevalec Državnega sveta v imenu predlagatelja obrazložil zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje o zakonu ter predstavil ključne argumente. Menil je, da predlagatelji zakona razmišljajo kratkoročno, saj bi takojšnja zamenjava 40. ljudi na RTV lahko postala praksa vsakokratne novo izvoljene oblasti. Opozoril je tudi na primerljive ureditve v drugih državah in ponovil, da gre za prehud poseg politike v javni zavod. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je med drugim povedala, da se do navedb zahteve za ponovno odločanje, ki se nanašajo na primernost zakonske ureditve, Zakonodajno-pravna služba ne opredeljuje, saj gre za vprašanje vsebinske narave, ki presegajo naloge te službe določene s 27. členom Poslovnika Državnega zbora. ministrica za kulturo je povedala, da zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija ustrezno reformira način upravljanja javnega zavoda z umikom strankarskih politik iz RTV. Izpostavila je, da je vpliv politike na vodenje in upravljanje javnega zavoda prevelik, na kar je v poročilu o stanju pravne države v Sloveniji za leto 2021 opozorila tudi Evropska komisija.

V razpravi so predstavniki opozicije dejali, da podpirajo veto Državnega sveta in razloge, ki so predstavljene v zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje. Ponovili so argumente, ki so jih izpostavili že v predhodni obravnavi predloga zakona. Na prvem mestu nasprotujejo nujnemu postopku, ki onemogoča predstavitev stališč zainteresiranih deležnikov in širšo razpravo v javnosti, iz odločanja so izključeni tudi plačniki prispevka. Zakon po njihovem mnenju močno povečuje vpliv zaposlenih, s čimer se vzpostavlja nesorazmerje znotraj RTV. Izredno sporen zanje je tudi 22. člen, ki bo čez noč povzročil menjavo 40 ljudi in prenehanje njihovih mandatov. Napovedali so vložitev podpisov za naknadni zakonodajni referendum.

Članici stranke Gibanja Svoboda sta izpostavili, da gre v primeru Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o radioteleviziji za izpolnitev predvolilne obljube, ki jo je stranka dala volivcem, in sicer da se bo zavzemala za svobodne in institucionalno neodvisne javne medije. Zakon prinaša konceptualno spremembo vodenja in nadziranja RTV Slovenija. Njen drugi cilj je depolitizacija medija. Javna razprava o položaju, v katerem se nahaja RTV, poteka že dalj časa, saj trenutno še veljaven zakon povzroča krizo vodenja in nadziranja RTV Slovenija.

Po opravljeni razpravi je odbor z večino glasov vseh članov sprejel mnenje, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija ustrezen.