upoštevalo tudi težave opredeljene pri njenem izvajanju, izvrševanju in uporabi v državah članicah. To delo je bilo opravljeno v obliki vzporedne ocene, ki je vključevala vrednotenje in oceno učinka in to oceno je v bistvu komisija podprla v obliki predložitve novega zakonodajnega predloga, ki je v bistvu revizija omenjene direktive, pri tem pa upošteva in izhaja iz strategije / nerazumljivo/. V zakonodajnem predlogu pogrešamo razpoložljivost dovolj alternativnih metod, ki tudi niso ustrezno upoštevane kot tudi niso ustrezno naslovljene razlike med posameznimi državami glede strukture in intenzivnosti kmetijske proizvodnje, zato je za Republiko Slovenijo ključno, da sprejeti cilji uredbe glede zmanjšanja rabe pesticidov ne bodo povzročili zmanjšanje kmetijske proizvodnje ter s tem ogrozili prehransko varnost in povečali odvisnost od uvoda hrane. Slovensko kmetijstvo se namreč že sedaj soočajo s pritiski na rastlinsko pridelavo, zaradi razmeroma velike površine občutljivih območjih. Majhne povprečne kmetijske površine na pridelovalca, ki je okoli 7 hektarjev in razmeroma velikega deleža trajnih nasadov to so vinogradi in sadovnjaki, ki predstavljajo več kot 80 % porabnikov vseh fitofarmacevtskih sredstev. V Sloveniji se po drugi strani lahko pohvalimo z izjemno geodsko raznovrstnostjo in posledično imamo največji delež površin pod območjem natura 2000 v Evropi, kar je kar 37 % celotne površine Slovenije. Vseh občutljivih območjih pa je več kot 50 %. Na teh območjih imamo več kot 30 % vseh pridelovalnih površin, trajnih nasadov ter več kot 40 % / nerazumljivo/ površin, zato je sedanji predlog nove uredbe, ki predlaga prepoved uporabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na tem območju za nas popolnoma nedopusten, saj bi s tem onemogočili pridelavo na teh območjih, ki ima tam že dolgo tradicijo. Ker pri večini kultur trenutno ni na voljo alternativne pesticidom to namreč pomeni opuščanje kmetijstva na teh področjih. Poudarjamo, da je to za Slovenijo absolutno nesprejemljivo. Pretežno ekstenzivno kmetijstvo na občutljivih območjih v Sloveniji je premalo sooblikovati biotsko pestrost in pripomoglo k velikemu deležu teh območij, zato smo mnenja, da države z velikimi površinami občutljivih območij ne smejo biti kaznovane s prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev. To je še posebej relevantno tam, kjer kmetijstvo in raba fitofarmacevtskih sredstev nima neposrednega ali posrednega vpliva na predmet zaščite.

Menimo, da je zakonodajni predlog, zato potrebno izboljšati v smeri učinkovitejšega zmanjšanja tveganj povezanih z uporabo pesticidov, ki bo upošteval razlike med državami članicami še posebej, kar zadeva kmetijsko proizvodnjo na občutljivih območjih. Predlagali bomo, da se iz definicije občutljivih območjih izvzame ekološko pomembna območja Nature 2000, nacionalna zavarovana območja in območja zavarovana po uvodni direktivi ter spremembo časovnega okvira glede doseganja ciljev zmanjšanja rabe fitofarmacevtskih sredstev, v katerem lahko kmetijske panoge naredijo tehnološke spremembe, ki bi omogočala manjšo rabo.

Naslednja točka je točka razno, ki se nanaša na posodobitev EU zakonodaje za področje dobrobiti živali pri prevozu. Danski minister pristojen za dobrobit živali pri prevozu bo v imenu sopodpisanih ministrov predstavil pobudo in podal informacije glede tako imenovanega position paper, ki so ga 7. junija 22 naslovili na Evropsko komisijo. V njem so ministri odgovorni za dobrobit živali pri prevozu v Belgiji, na Danskem, Nizozemskem, v Nemčiji in na Švedskem izpostavili ključna vprašanja, ki morajo biti ustrezno naslovljena pri reviziji zakonodaje in zahteve glede intervalov za napajanje in krmljenjem ter zelo pomembno vprašanje prevoza v času visokih temperatur. Države članice podpisnice te pogodbe vabimo komisijo in vse ostale države članice EU, da proučijo pobudo in se aktivno vključijo v proces prenove zakonodajnega okvira. Slovenija se bo Danski zahvalila za pobudo. Kot primer dobre prakse pa izpostavila slovensko mobilno enoto veterinarjev, ki že od leta 2004 nadzoruje dobrobit živali v transportu. Enota namreč ima pooblastila, da v prometu ustavlja vozila, ki prevažajo živali in preverja ali so prevozi skladni s predpisi. Popoldanski del se bo ponovno začel s točko razno, in sicer bo predsedstvo poročalo o stanju tako imenovane uredbe o defurestaciji(?). Cilj uredbe je povečati povpraševanje v EU po zakonitem blagu in proizvodih, ki ne povzročajo krčenje gozdov ter trgovino z njimi. Uredba nadomešča predhodno uredbo o lesu, ki je določala obveznosti gospodarskih subjektov, ki na trgu EU dajejo les in lesne proizvode. Slovenija se bo zahvalila predsedstvu za predstavitev splošnega pristopa, ki je bil potrjen na zasedanju Sveta za okolje 28. junija ter ga podprla pri vztrajanju na mandatu Sveta v nadaljnjih pogajanjih v Evropskem parlamentu. Za Slovenijo je ključno, da se ohrani kompromis pri pregledih gospodarskih subjektov in obsegu uredbe. Pričakujemo, da bo predsedstvu v procesu triloga opozorilo na specifike držav v povezavi s kmetijskimi površinami v zaraščanju. Slovenija namreč ne more podpreti tako velikega povečanja obsega uredbe kot ga predlaga Evropski parlament brez predhodno izvedene presoje vpliva za posamezne primarne produkte. Menimo, da je stališče Sveta uravnoteženo tako z vidika ambicij kot tudi izvedljivosti ter ohranjanja sorazmernosti pri pregledih gospodarskih subjektov. Sledil bo sprejem sklepov Sveta o akvakulturi. Besedilo sklepov je bilo že usklajeno na nižji ravni in osnutek sklepov Sveta glede na dokumente Evropske komisije strateške smernice za bolj trajnostno in konkurenčno akvakulturo EU za obdobje 2021-2030 ter skupno vizijo za nadaljnji razvoj akvakulture v EU, izraža podporo cilju vzpostavitve trajnega, odpornega in konkurenčnega sektorja marikulture in akvakulture, kar je bistveno za zagotavljanje hranljive, zdrave in varne hrane ter zmanjšanje velike odvisnosti EU od uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture. Hkrati to ustvarja gospodarske priložnosti in delovna mesta v EU. V Sloveniji je proizvodnja v sladkovodni akvakulturi in marikulturi že pred več leti presegla ulov v morskem ribištvu, kar poudarja pomen akvakulture za oskrbo s trajnostnimi ribiškimi proizvodi pri nas, zato pozdravljamo izpostavljen namen za večje sodelovanje ter usklajevanje med institucijami tako na ravni EU kot tudi nacionalno z namenom, da se zmanjša administrativno breme za sektor akvakulture ter omogoči trajnosti in vso naravno proizvodnjo, ki bo blizu potrošnikom in bo hkrati vpeta v lokalno okolje. Tema razmere na trgu zlasti po invaziji na Ukrajino je vsakomesečna tema in bo tudi tokrat.

Trenutne razmere na trgih so zaznamovane z nadaljnjo rastjo vhodnih stroškov zlasti gnojil, sredstev za varstvo rastlin, semen in energentov. Če je za potrošnika zaskrbljujoča rast cen, kmetijske pridelovalce skrbi visoka cena kmetijskih inputov. Oskrba s hrano in žiti v EU trenutno ni pod vprašanjem. Težava je precej z višanjem cen energentov in fosilnih goriv, kar predstavlja tveganje za pridelavo v območjih, kjer je pridelava manj konkurenčna, kar velja tudi za Slovenijo. Glede ukrepov, ki so pomembni z vidika prispevanja k globalni preskrbi s hrano bomo v okviru skupne kmetijske politike izpostavili ukrepe, ki zagotavljajo ekonomsko stabilnost kmetijske pridelave ob upoštevanju okoljskih zahtev, kar bo tudi zagotavljalo trajnost panoge in odpornost na morebitne krize v prihodnje. Izredni in začasni ukrepi glede izjem obveznosti ozelenitve bi zato morali ostati v veljavi še v letu 2023, saj lahko le tako zagotovimo povečanje oskrbe ob omejenih resursih. Vidik varnosti preskrbe s hrano je treba upoštevati tudi v okviru drugih EU politik. Pozdravljamo možnosti držav članic, da znižajo stopnje obveznosti deleža biogoriv v fosilnih gorivih, kar bi lahko precej znižalo pritisk na obdelovalne površine in jih sprostilo za pridelavo krme in hrane. Slednje je tudi pomembno v okviru Repover EU, kjer mora pridelava bioplina temeljiti na ostankih in odpadkih iz kmetijske pridelave in ne na kmetijskih proizvodih.

Pri soočanju s trenutnimi izzivi zato za Republiko Slovenijo ključno usklajeno delovanje na nivoju EU in povezovanje ukrepanja na področju kmetijstva z infrastrukturnimi in gospodarskimi ukrepi.

Na dnevnem redu je tudi poročanje komisije o stanju odobritve strateških načrtov članic v okviru izvajanja nove skupne kmetijske politike. Predsedstvo je za razpravo pripravilo dva sklopa vprašanja, in sicer v prvem jih zanima faza, v kateri se nahajajo članice, v drugem pa izvajanje zelene strukture v luči vpliva Ukrajine na izvajanje zelene strukture. Slovenija bo izpostavila, da načrt intenzivno usklajuje s komisijo in se ji bo ob tem zahvalila za sodelovanje. Ta teden smo poslali tudi zadnji sklop usklajenih verzij dokumentov. Celoten proces je namreč zelo zahteven in kompleksen, pri tem pa je treba najti ustrezno ravnotežje med vsemi cilji skupne kmetijske politike, upoštevati vidik prehranske varnosti in ne izgubiti osredotočenost na ekonomski položaj kmetov. V končnici pogajanj zato pričakujemo konstruktivnost in prožnost komisije ter da se v svojih zahtevah omeji na pravno zavezujoče elemente. Hitra potrditev strateških načrtov pa je tudi glavno orodje za zagotavljanje stabilnosti kmetijskega sektorja s tem bistven odgovor na trenutne nestabilne razmere zaradi ruske agresije v Ukrajini.

In zadnja točka na dnevnem redu, ki sem jo izpostavila, ki je bila dodatno vnesena, je deklaracija o sanitarnih in fitosanitarnih standardih, ki ščitijo naše proizvajalce in potrošnike in zagotavljajo visoko kakovost in varnost hrane v prehranjevalnih verigah ter varujejo zdravje živali in rastlin. Kritike tretjih držav, ki so že leta kritizirale sistem EU standardov, so se okrepile po objavi zelenega dogovora, zato bi se prepričevanja morala okrepiti na vseh ustreznih forumih vključno z STO in kodeksom Elementarium. Slovenija se bo zahvalila francoski delegaciji za predstavitev dokumenta. Ministrska izjava za 12. ministrsko konferenco WTO – Odziv na sodobne sanitarne in fitosanitarne izzive, ki je bil sprejet junija 2022 in določa program dela. Pridružila se bo pozivu Francije in ostalih držav, namenjene Evropski komisiji, da sodeluje v vseh delovnih podskupinah, predlaganih s strani sekretariata, ter prevzame vodilno vlogo v podskupini za trajnostni razvoj. Ob tem pričakujemo, da nas bo Evropska komisija obveščala v napredku ter med postopkom pridobivala, vključevala mnenja držav članic.

To je za naše strani z vidika informacije. Sem pa odprta za kakršnakoli vprašanja.

Najlepša hvala, gospa državna sekretarka.

Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegom. Vidim, da torej ni nobenega kolega …

Aha, izvolite.