Hvala lepa za besedo.

Dobro jutro, lep pozdrav vsem članicam in članom odbora in vsem ostalim prisotnim!

Spoštovani gospod podpredsednik, hvala za besedo, še enkrat!

Kot veste, je Evrojust ključni vezni člen v podpori organom preiskave in pregona hudih kaznivih dejanj s čezmejnimi vplivi. To velja seveda tudi za tista najhujša mednarodna kazniva dejanja genocid, hudodelstva proti človečnosti in vojne zločine, ki so v mednarodni skupnosti dejansko prepoznana kot najtežja hudodelstva, in ki jim je potrebno posvetiti posebno pozornost in takojšnjo pozornost, zlasti sedaj seveda tudi v zvezi s trenutno vojaško agresijo Rusije na Ukrajino.

Kot vam je znano, je glavni tožilec mednarodnega kazenskega sodišča že sprožil preiskavo situacije v Ukrajini, prav tako so preiskave že sprožili tudi pristojni organi Ukrajine, pa tudi številnih držav članic Evropske unije. Aktivnosti slednjih so koordinirane s strani Evrojusta, vendar ta do sedaj ni imel možnosti za obdelavo dokazov, ki jih v okviru svojih pristojnosti pridobijo pristojni organi Evropske unije, nacionalni in drugi mednarodni organi ter tudi organizacije civilne družbe iz različnih virov v svojem torej Evrojustovem informacijskem sistemu. V ta namen je bila nujna hitra vzpostavitev nove centralne zmogljivosti kjer se bodo ti dokazi shranjevali, zavarovali in tudi analizirali in ravno temu je namenjen zadevni akt, ki ga zdajle obravnavamo. Ta Evrojusta brez poseganja v njegove obstoječe naloge in pooblastila omogoča zavarovanje, analizo in shranjevanje dokazov v zvezi s temi najtežjimi hudodelstvi, torej genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi zločini ter tudi s tem povezanimi kaznivimi dejanji, omogoča pa tudi izmenjavo teh dokazov in drugih informacij s predstojnimi nacionalnimi in mednarodnimi pravosodnimi organi. Okrepite sistema vodenja zadev je komisija že predvidela v predlogu za spremembo uredbe o Evrojustu, ki je bil namenjen izboljšanju delovanja pravosodne protiteroristične evidence pri Evrojustu, tako imenovane CRT, v katerega bom omenila še kasneje pri obravnavi izhodišč za junijskih svet PNZ. V tem okviru je predvidena tudi modernizacija sistema vodenja zadev in digitalizacija izmenjave informacij med pristojnimi nacionalnimi organi in Evrojustom, ki pa še ni bila uveljavljena. Slednje je ta zadevni predlog, se pravi uredba o kateri razpravljamo, naslavlja z začasnim omogočanjem obdelave podatkov v zvezi z genocidom in drugimi vojnimi zlo hudodelstvi zunaj sistema vodenja zadev, do uveljavitve sprememb in seveda ob upoštevanju vseh obstoječih pravil za varstvo podatkov. Namen predloga, in to je pomembno, torej ni, da bi se Evrojustu sedaj s to uredbo podelila vloga preiskovalnega organa, temveč je ključno, da se mu, kot rečeno, zagotovi, da lahko dokaze sprejema, »hranjuje« in pa tudi analizira, seveda dokaze pridobljene iz že omenjenih različnih virov. To verjamemo, da bo omogočilo dodatno podporo vsem pristojnim tožilstvom in seveda tudi pripomoglo k večji učinkovitosti Evrojustove podpore pri ugotavljanju vseh relevantnih dejanskih okoliščin v nacionalnih in mednarodnih kazenskih preiskavah.

Kot sem že omenila, da hitra reakcija o tej zadevi bila ključna in je ključna, zlasti zaradi aktualnih tragičnih razmer v Ukrajini, zlasti kot je to v takih situacijah pogosto ali celo praviloma zaradi velike nevarnosti tveganja uničevanja dokazov na terenu. Tako da, Republika Slovenija akt vsekakor podpira, pri čemer je za nas ključna opredelitev jasnih pravil, ki bodo omogočila zakonito izmenjavo dokazov in zagotovila, kar je pa sploh pomembno, njihovo dopustnost v kazenskih postopkih. Toliko na kratko.

Hvala za besedo.