Spoštovana predsednica odbora, poslanke in poslanci, ostali udeleženi! Hvala za besedo in dobro jutro vsem.

Uvodoma poudarjam, da se Vlada v svojem mnenju, ki vam ga danes tukaj predstavljam ne opredeljuje do vsebine resolucije Evropskega parlamenta ali do njenih posameznih določb, vrednot ali točk, ki so bile izpostavljene kot bom zaključno tudi poudarila povem še sedaj, da Vlada se sicer zaveda pomena in teže ter resolucije in vrednot, ki so v njej izražene, ampak gre seveda kot je izpostavila že Zakonodajno-pravna služba vašega Državnega zbora za politični akt avtonomne institucije Evropske unije, pri katerem sprejemu so sodelovale vse države članice Evropske unije oziroma njeni predstavniki v Evropskem parlamentu in ki je za države članice glede na razmerja pristojnosti med institucijami Evropske unije in nacionalnimi institucijami seveda dano dejstvo kot akt politične narave in to dano dejstvo je Državni zbor tudi prepoznal, ko je 22. oktobra leta 2009 ob upoštevanju posebnosti slovenske zgodovine tudi sprejel deklaracijo o seznanitvi s to resolucijo Evropskega parlamenta. Vlada Republike Slovenije že iz tega formalno pravnega razloga ne podpira sprejetja predlagane deklaracije, saj ponovno kot že večkrat po prej ni videti razlogov za spremembo po našem mnenju premišljene in dolgoročne odločitve Državnega zbora Republike Slovenije z leta 2009. Prav tako kot je znano te deklaracije niso podprle prejšnje Vlade deloma le zadnja Vlada leta 2021, ki pa je sicer tudi zaključno menila, da gre za tematiko, s katero naj se ukvarja zgodovinska stroka pa tudi takrat novembra 2021 kot je bilo povedano je Državni zbor prejšnjega sklica na svoji 27. seji predlagane deklaracije ni podprl.

V svojem mnenju z dne 23. junija, v katerem se Vlada torej negativno opredelila do predlaganega deklaracije pa vendarle Vlada posebej poudarja tudi nasprotovanje poskusom zgodovinskega revizionizma in dodatno opozarjamo, da v predlogu deklaracije ni razjasnjeno niti razmerje do že sprejete deklaracije o seznanitvi Državnega zbora iz leta 2009, kar bi pa lahko tudi z vidika pravne jasnosti in varnosti pomenilo tveganje, da bi v Republiki Sloveniji v primeru sprejetja danes predlaganega deklaracije obstajala dva pomembna politična akta glede iste vsebine pa z različno opredelitvijo in bi se lahko tudi postavilo vprašanje neprimernosti hierarhije med obema aktoma, ki sta sicer kot rečeno politične narave tudi glede na določbe Poslovnika Državnega zbora. Ob tem pa kot sem uvodoma že nakazala poudarjamo, da se Vlada RS zaveda pomena in teže vsebine resolucije Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 in pojasnjujemo, da bo Vlada še nadalje vztrajala zlasti pri krepitvi piatete do vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja kot nenazadnje izhaja tudi iz široko podprtega Zakona o prekritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015. Glede na navedeno torej Vlada predlagane deklaracije ne podpira temveč ocenjuje, da je primernejši odziv na omenjeno resolucijo Evropskega parlamenta iz leta 2009 prav dosledno spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, načel pravne države ter spoštovanj človekovih pravic in temeljenjih svoboščin vključno s pravicami in spoštovanjem žrtev vseh totalitarizmov in avtoritarnih režimov pri pripravi in sprejemamo vsakega posameznega predpisa, vsakega posameznega pravnega akta ali drugega uradnega poslovanja v naši demokratični in ustavni državi.

Hvala.