Hvala lepa za besedo.

Glede zakona, ki ga imamo danes pred sabo, ki predvideva odpravo zakonske obveznosti vračila RTV prispevka, je mnenje Vlade in Ministrstva za kulturo, da ta zakon ni v skladu z 2. členom veljavnega Zakona o Radioteleviziji Slovenija in mu odločno nasprotujemo. je Slovenija in mu odločno nasprotujemo. Predlagani zakon namreč ne predvideva nadomestnih virov financiranja in s tem de facto želi RTV, kot institucijo, spraviti v finančno krizo in posledično v njeno uničenje. Da pa je nezagotovitev primernega financiranja RTV Slovenija tudi ustavno nedopustna, je v več odločbah potrdilo tudi Ustavno sodišče. Tako je v odločbi že iz 5. februarja leta 2004 poudarilo, da je, citiram: »Zagotovitev finančne samostojnosti pomeni zagotovitev ustreznega financiranja. To je v konkretnem primeru zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za izpolnjevanje funkcij RTV Slovenija, ki pomenijo uresničevanje javnega interesa in izhajajo iz ZRTVS in ZMED ter takšnih virov sredstev oziroma takšne kombinacije virov, ki bo onemogočila odločujoči vpliv države in drugih družbenih skupin, na programsko in organizacijsko samostojnost RTV Slovenija.«

Tako pravi torej Ustavno sodišče in glede, naprej, še ena odločba, kjer pravi, glede na ustreznost in stabilnost financiranja RTV Slovenija, je Ustavno sodišče opozorilo že prej in to je bilo 23. septembra 1998, kjer je poudarilo, da, spet citiram:

»Obveznost plačevanja RTV naročnine, to je obremenitev lastnikov RTV sprejemnikom, ki imajo možnost gledati nacionalni RTV program, izvira iz opisane odločitve zakonodajalca, da zagotovi obstoj in delovanje javnega radia in televizije. Poseg je primeren in nujen za uresničitev zasledovanja ustavno dopustnega cilja. S tem, ko je financiranje nacionalnih programov izločil iz državnega proračuna in določitev višine naročnine ter njeno izterjavo v veliki meri prepustil RTV Slovenija, je javnemu zavodu zagotovil določeno stopnjo samostojnosti, potrebno zaradi preprečitve političnih in gospodarskih vplivov na programsko vsebino in kvaliteto. Hkrati z naložitvijo plačila RTV naročnine, je lahko omejil financiranje z oglaševanjem, sponzoriranjem in s podobnim. Tako je ponudbo nacionalnega programa deloma izločil tudi iz pravil trga. Z določitvijo RTV naročnine je torej zakonodajalec zagotovil javnemu zavodu avtonomijo, potrebno za uresničitev njegovih nalog in hkrati stalen ter predvidljiv vir financiranja.« (Konec citata Ustavnega sodišča.)

Torej, predlagana zakonska rešitev, če bi bila uveljavljena, bi evidentno kršila 39. člen Ustave, svobode izražanja, poleg tega pa bi tudi bila v direktnem nasprotju že s citiranim 2. členom veljavnega zakona, s čimer bi bil kršen tudi 2. člen Ustave, torej, načelo pravne države. Zato po mnenju Vlade posledično tudi razpis posvetovalnega referenduma o takšnemu vprašanju ni dopusten in ni primeren. Ker Državni zbor tudi v nobenem primeru ne bi mogel biti vezan na uspeh takšnega referenduma, saj bi v nasprotnem primeru sprejel ureditev, ki je evidentno ustavno nedopustna, je izvedba takšnega referenduma tudi popolnoma nepotrebna in bi zgolj obremenila državni proračun.

Iz navedenih ustavno pravnih razlogov, Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo, Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma po sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o RTV Slovenija, najodločneje nasprotujemo. Takšna vprašanja pa lahko vidimo zgolj kot nadaljevanje nadaljnjega uničenja o, in težnje po razgradnji javnega zavoda javne televizije in našega največjega kulturnega zavoda, torej RTV Slovenije. Javni zavod opravlja javno funkcijo – izobraževati, obveščati in poskrbeti, da so določene pravice do informiranja dostopne vsem državljanom in državljankam ter, da so tudi druge medijske vsebine na voljo vsem.

Zato so ti napadi na RTV Slovenija nedopustni, saj se jim odreka možnost, vsem državljankam in državljanom, da bi lahko imeli dostop do kvalitetnih informacij, kot pa je že bilo rečeno, ne gre izključno za informativni program, ampak gre za kulturno umetniški program, športni program, program, ki se posveča otrokom dokumentarni program in tako naprej. Njegovo dolgoročno poslovanje zavoda in pa profesionalni obstoj bi lahko bil s takšnim posegom ogrožen. S tem pa bodo ogroženi tudi temelji tega zavoda, javnega zavoda, ki opravlja, ponavljam, javno funkcijo. In to lahko razumemo, tovrstne predloge, zgolj kot težnje po njegovem uničevanju. Hvala lepa.