Hvala lepa predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Odbor za kulturo je na 3. nujni seji 24. junija 2022 obravnaval Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev.

Odbor se je s Predlogom seznanil. Seznanil se je tudi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe.

Predstavnica predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi predstavila razloge, zaradi katerih so se v stranki SDS odločili za vložitev tega Predloga. Med drugim je izpostavila, da so nekatere informativne oddaje Radiotelevizije Slovenija, od takrat, ko je bil sprejet Zakon o Radioteleviziji Slovenija in določen obvezni prispevek, izgubile na gledanosti. Tako stranka kot del gledalcev in poslušalcev, ki prispevek plačujejo, naj bi bili kritični do programov na RTV-ju. Že v preteklosti so vzniknile pobude, da prispevek ne bi bil obvezen. Kritični so tudi do tega, da je sestava RTV še iz prejšnjega režima, da se ne zgleduje po drugih, modernih televizijah v Evropi, veliko zaposlenih naj ne bi imelo ustrezne izobrazbe, prispevek naj bi bil višji kot v primerljivih državah, manjkajo oddaje v katerih bi bila soočena različna mnenja. Namen Predloga zakona je, da bodo uporabnice in uporabniki storitev RTV Slovenija sami presodili ali želijo plačevati prispevek in v kakšni višini.

Državni sekretar iz Ministrstva za kulturo, je povedal, da Vlada Predloga zakona o spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija in Predloga za razpis posvetovalnega referenduma ne podpira, saj po mnenju ministrstva takšna zakonska rešitev ni dopustna, ker je v skladu z 2. členom Zakona o Radioteleviziji Slovenija dolžnost ustanovitelja, da ji zagotovi primerno financiranje za izvajanje njene javne službe. Predlog ne predvideva nadomestnih virov financiranja s čimer bi odprava obveznega plačevanja prispevka predstavljala grob poseg v finančno samostojnost in s tem v samo avtonomijo javnega zavoda. Posledica bi bil finančni kolaps javnega zavoda, s tem pa RTV ne bi mogla več izvajati z zakonom določene javne službe. Prizadet bi bil javni interes na področju javnih medijev, okrnjena pravica vseh državljanov do obveščenosti, kar je v nasprotju z ustavno pravico do svobode izražanja, katerega del je tudi pravica do obveščanja kamor sodi RTV Slovenija.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da oblikovano referendumsko vprašanje ocenjuje kot vsebinsko jasno, in opozorila, da posvetovalni referendum pomeni izrekanje volivcev o posameznem jasno izraženem vprašanju (vsebini), ne pa sprejetje pravnega akta, zato bi kazalo del referendumskega vprašanja črtati.

V razpravi je predstavnica Levice izpostavila, da je predlog o prostovoljnem prispevku je v resnici predlog za ukinitev javnega zavora RTV Slovenija. Gre za nevarno intenco predlagateljev, saj spodkopava temelje demokracije, vodi do izgube delovnih mest, krnjenja informativnega, izobraževalnega in kulturnega programa kot tudi padca kvalitete programov.

Član Slovenske demokratske stranke je menil, da RTV ne sledi alinejam 5. člena veljavnega Zakona o RTV Slovenija, kot tudi ne 10. členu istega zakona. V skladu z zakonom bi morali spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij.

Predstavnica Svobode je opozorila, da RTV ni le informativni program, ampak zagotavlja kakovostne izobraževalne in kulturne oddaje, športne prenose, kakovostno lastno produkcijo, ki je namenjena otrokom, mladostnikom in starejšim. Po njenem mnenju je edini cilj predloga SDS, da finančno shira osrednjo javno medijsko institucijo.

Odbor je po končani razpravi glasoval o predlogu mnenja, da je Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Radioteleviziji Slovenija primeren. Odbor navedenega mnenja ni sprejel.

Hvala.