Spoštovani, hvala lepa.: Mislim, da je bil dogovorjen prikaz na ekranu. Spoštovani predsednik, spoštovane članice odbora, člani odbora, poslanke in poslanci. Lep pozdrav z moje strani. To je prvič, da vam predstavljam Redno letno poročilo institucije Zagovornika načela enakosti v tem mandatu in me veseli, da bomo danes spregovorili o sistemskem varstvu pred diskriminacijo v Sloveniji.

Kot uvod nekaj besed o dolgotrajnih prizadevanjih na

globalni ravni. Pred več kot 70 leti v okviru Splošne deklaracije o človekovih pravicah se že v 2. členu najde zapis o prepovedi in nediskriminaciji ljudi na podlagi rase, spola in drugih osebnih okoliščin. Potem ta proces poteka v tem obdobju po svetu na različne načine in v različnih sferah in s poudarki na različnih področjih. Okoli leta 2000 pa v Evropski uniji dobi en nov moment. Takrat nastanejo direktive, ki predvidijo, da se države poleg ostalih razvojnih procesov tudi v obliki posebnih institucij lotijo varstva pred diskriminacijo na en sistemiziran način. In tako tudi Slovenija, ki sicer že pozna 14. člen Ustave, vendarle tudi leta 2016 z implementacij teh evropskih direktiv ustvari to novo institucijo, katere naloge so, da se specializirano ukvarja s tem področjem. To je Zagovornik načela enakosti, deluje v okviru Zakona o varstvu pred diskriminacijo. Ta zakon tudi definira naloge in dejavnosti institucije in sicer smo tukaj zato, da svetujemo posameznikom, posameznicam v vseh vprašanjih kadar mislijo, da doživljajo diskriminacijo, se mogoče odločajo za postopke s katerimi bi zaščitili svoj položaj. Torej, tista prva funkcija je svetovalno informativna. Potem za državljanke in državljane vodimo tudi postopke ugotavljanje diskriminacije, v katerih obravnavamo opisana dejanja, ki jih lahko ljudje sami prijavijo in ugotavljamo ali je tisto, kar se jim je zgodilo v nasprotju z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo, ki definira, zelo natančno, kaj se ponuja kot prepovedana oblika diskriminacije in kaj ne. Na drugi strani pa delujemo tudi sistemsko. Namreč, določene diskriminacije izvirajo lahko iz zakonodaje ali iz drugih predpisov. Za razliko od prvega dela, kjer so naše ugotovitvene odločbe tiste, ki nedvoumno določijo ali je bilo neko dejanje diskriminatorno ali ne, pa v tem primeru naredimo oceno diskriminiranosti predpisov. To je neke vrste pravna analiza, v kateri poskušamo argumentirati zakaj prav iz teh predpisov izhajajo posledice, ki povzročajo v bistvu širšo kolektivno diskriminacijo. Torej, na širši ravni, ki se tiče več ljudi kot v posameznih primerih. V tem primeru lahko priporočimo spremembe predpisov ali pa tudi podamo predlog Ustavnemu sodišču za presojo ustavnosti, v primeru ocene o diskriminatornosti predpisov. Na sistemski ravni pravzaprav sodelujemo z Državnim zborom neposredno, kajti na nastajajočo zakonodajo podajamo priporočila, ki obravnavajo osnutke zakonov s stališča ali bodo povečali ali pa zmanjšali diskriminiranost na tistem področju, ki jo zakon ureja. Zato sproti vsa priporočila, ki jih posredujemo vladi oziroma resorjem vlade neposredno posredujemo vsem poslankam in poslancem v Državni zbor, da jih lahko uporabljate pri oblikovanju zakonov v okviru razprave, ki jo vodite. Na koncu je naša funkcija, da tudi spremljamo stanje na področju diskriminacije. To je tudi funkcija letnega poročila, ki ga danes predstavljamo. Torej, na enem mestu, enovito predstavimo tako svoje delo v preteklem letu, kot tudi delo drugih institucij, ki se ukvarjajo z varstvom pred diskriminacijo in nekatere aspekte, ki jih odkrijemo z raziskavami: oziroma dejstva, ki so pomembna za ozaveščanje javnosti o pojavu, prisotnosti diskriminacije in vseh s tem povezanih okoliščinah v državi.

Preden nadaljujem, podrobneje samo o samem poročilu. Osnovna struktura pomeni, da je v prvem delu sistematski pregled, na začetku so opisani rezultati našega dela glede na zakonske naloge, 21. člena. Potem sledi širok statističen pregled našega delovanja. V drugem delu pa pravzaprav pregled po osebnih okoliščinah, diskriminacije in potem tudi po resorjih, ki se srečujejo s posameznimi vidiki. Nekaj podatkov, torej o tem prvem delu našega delovanja, svetovanju in zagovorništvu. Lansko leto, v letu 2021, je bilo z državljankami in državljani opravljeno okoli 1700 ur svetovanja, ki je potekalo bodisi po telefonu, bodisi po pisno. Zaradi COVID-nih razmer, več pisno, kot preteklo leto. Skupno smo svetovanje in pravno pomoč nudili 415 ljudem. Poleg tega pa je zagovornik nadaljeval s postopkom, ki izhaja iz prejšnjih let. Temelji na naši odločbi o ugotovljeni diskriminaciji kolesarskega sodnika, ki je moral svojo dejavnost prekiniti samo zato, ker je bil star 70 let. V tem pa nismo prepoznali dovoljšnega vsebinskega razloga in zato poteka sedaj na sodišču tožba kolesarskega sodnika proti zvezi, torej, društvu kolesarskih sodnikov, kjer zagovornik načela enakosti v tem primeru zastopa kolesarskega sodnika. Prva diskriminacija zaradi starosti je že bila potrjena. Je pa stvar še na višjem sodišču, ker sta se obe stranki pritožili, torej še ni pravnomočna.

Kratek grafični pregled tega kako število pripadov v tej instituciji raste po letih. Namreč, kot vidite iz grafov, se vsako leto povečuje tako število povpraševanj po svetovanjih, prijav, ki jih oddajo, predlogu za analizo predpisov. Institucija postaja prepoznavna in zelo raznolike primere pravzaprav obravnava. Podrobnost seveda najdete v poročilu, ampak nekaj izpostavljenih primerov.

Torej, ugotavljanje diskriminacije, 119 predlogov prejetih v letu 2021. Zaključenih malo več kot polovica v lanskem letu. Ostali še potekajo in so še v postopku. Od tega je bila v desetih zadevah ugotovljena diskriminacija. Med njimi zdaj izpostavljam vprašanje nižje letne ocene javne uslužbenke samo zato, ker je bila na porodniškem dopustu, kjer je pravzaprav tako kot spol kot materinstvo bil razlog diskriminacije. Opravičevanje idej o večvrednosti ene rase v reviji oziroma pozivanje diskriminacije v televizijski oddaji. Prepoved izvajanja fizične pomoči učenki v času šolanja na daljavo. Trajna izključitev vseh istospolno usmerjenih moških iz krvodajalstvo in božičnica, ki je vezana na prisotnost delavca, kar pomeni diskriminacijo zaradi nosečnosti, starševstva oziroma zdravstvenega stanja, kadar se ta zaradi odsotnosti znižuje. Med tem seveda imajo tako kršitelji, kot prijavitelji možnost, da se na našo ugotovitveno odločbo pritožijo na upravnem sodišču. V zvezi s tem so v letu 2021 bile izdane tri sodbe. V dveh zadevah je upravno sodišče pritrdilo zagovorniku. Eno zadevo pa je vodilo v ponovno odločanje.

Po drugi strani pa predpisi v letu 2021 smo izvajali 48 ocen diskriminatornosti. To pomeni, da smo analizirali 48 različnih predpisov in analizo zaključili v 31 primerih.: V sedmih smo predpise ocenili kot diskriminatorne. Možnost odpustitve delavcev, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev brez kakršnih koli razlogov iz PKP7 smo ocenili za diskriminatorno. To je potem potrdilo tudi Ustavno sodišče. Omejitev prejemanja solidarnostne pomoči ob rojstvu otroka samo na tiste, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji, ne pa tudi na ostale, ki tukaj prebivajo in so dobili otroka v tem obdobju je še na Ustavnem sodišču. Ureditev dostopa do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo za neplodne ženske, ki niso v zakonski ali zunajzakonski skupnosti je tudi na Ustavnem sodišču. Potem pa, dolgotrajno zaprtje šol v času epidemije COVID-a, kjer je pravzaprav, so bili otroci najdlje izključeni iz socialnega življenja glede na druge družbene sfere, tako podjetja, kot druge dejavnosti in med pravzaprav najdaljšo izključitvijo v Evropi in s tem povezanimi posledicami. Nedostopnost humanitarnih skladišč brez pogoja PCT na kar je na našo priporočilo vlada hitro odreagirala in to dostopnost sprostila. In pa pogojevanje prehoda občinskih meja z aplikacijo »Ostani zdrav« do katere so imeli dostop samo tisti, ki so imeli pametne telefone oziroma so jih znali uporabljati ter omejevanje izhoda države v času velikonočnih praznikov leta 2021.

Potem pa priporočila. V letnem poročilu so tabelarno na koncu pa potem tudi s kratkimi povzetki predstavljena priporočila za odpravo ali preprečevanje diskriminacije. V zvezi tega, 33 priporočil v zvezi s predpisi. Zdaj, kako pa zagovornik pripravi poročilo, na podlagi česa. Gre za analizo zadevnih zakonov in drugih predpisov, mogoče prejšnjih omenjenih ocen diskriminiranosti že veljavnih zakonov, drugih analiz in raziskav, ki jih v zvezi s tem opravljamo in spremljanjem splošnega stanja ter sodelovanja tudi na mednarodnem področju v izkušnjah drugod po Evropi, z že izpeljanimi pravnimi postopki ali pa nenazadnje v naših lastnih postopkih ugotavljanja diskriminacije. Torej, tako ocene diskriminatornosti, kot tudi priporočila, ki jih izdajamo so rezultat zelo natančnih postopkov in tudi na ta način smo jih opisali v letnem poročilu, tako da je to naše delo transparentno in seveda je mogoče o njem tudi komunicirati. Namreč, varstvo pred diskriminacijo zavzema eno zelo široko področje različnih osebnih okoliščin, različnih družbenih sfer, ki jih ureja zakonodaja in nam se zdi bistveno, da z letnim poročilom širimo neko preglednost tega področja, zato da so znotraj posameznih partikularnih vprašanj možne seveda argumentirane in smiselne razprave, kajti področje je res obsežno.

Nekaj pregleda naše statistike delovanja. Skupno torej, približno 400 primerov v lanskem letu več in malo več tudi rešenih v lanskem letu. Potem pa še v tem drobnejšem tisku, kako se segmentirajo po svetovanju, po ugotavljanju diskriminacije in ocenah diskriminatornosti. Še omemba štirih raziskav. Položaj gluhih v izobraževalnem sistemu. O čemer bomo več spregovorili v 3. točki današnje seje. O položaju transspolnih ljudi v postopkih medicinske potrditve spolne identitete in pravnega priznanja spola v Sloveniji, tudi v posebni točki. Ter še dve o strukturni diskriminaciji kot oviri pri doseganju samostojnega življenja za vse ter zmanjšanju in odpravljanju diskriminacije na podlagi etičnosti rase, nacionalnosti ali vere. Tako smo lansko leto izdali 3 različna poročila. Redno letno poročilo za predlansko leto, Posebno poročilo - položaj gluhih v izobraževalnem sistemu ter Posebno poročilo o položaju transspolnih ljudi v postopkih medicinske potrditve spolne identitete in pravnega priznanja spola v Sloveniji. Na splošno smo o vseh svojih dejavnostih, obveščamo na spletni strani, ki bo kmalu tudi, torej v začetku jeseni prenovljena.: Z boljšim iskalnikom in lažjim dostopom do vseh odločb in ugotovitev. In seveda pripravljamo zloženke z osnovnimi informacijami, posebej še lansko leto še 2000 zloženk o pravicah nosečnic in staršev povezanih s primeri, ki smo jih obravnavali. Odzivamo se na predloge za predavanja po različnih izobraževalnih institucijah, tako visokošolskih kot drugih, sodelujemo z društvi in civilno družbo, ki so za nas bodisi vir informacij, kadar predstavljajo posamezne osebne okoliščine ali pa tudi partner v posameznih izobraževalnih projektih. Sodelujemo tudi mednarodno, torej s konkretnimi izmenjavami o primerih, kako so bili obravnavani v različnih evropskih državah. V angleški jezik prevedemo letno poročilo in ga pošljemo ostalim zagovornikom v Evropi in evropskim institucijam in seveda sodelavke in sodelavci se udeležujejo različnih strokovnih posvetov na temo, ki jo obravnavamo. Torej, v zvezi z osebnimi okoliščinami, z evropsko zakonodajo oziroma z podobnim. Na koncu še posebnost. Lansko leto je v Ljubljani potekala 5. regionalna konferenca zagovornika načela enakosti iz jugovzhodne Evrope, kjer smo gostili kolege iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne Gore, Srbije, Severne Makedonije. To je bila ena dobra priložnost, da smo institucije med sabo izmenjale izkušnje o našem delu v času epidemije COVID-a in tako z izzivi, ki smo se soočali je več v poročilu in pa tudi o tem kako smo seveda kot institucija delovali v tem času. S tem zaključujem ta uvodni pregled. Samo spomnim, da so tudi naša redna letna poročila in vsi ostali izdelki ves čas dostopni na spletni strani www.zagovornik.si. Hvala lepa.