Hvala za besedo, gospa predsednica. Torej spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ostali prisotni, lepo pozdravljeni.

Danes je pred vami predlog stališča Republike Slovenije do uredbe, ki bo uredila geografsko zaščito industrijskih in obrtnih izdelkov, česar trenutno na ravni Evropske unije ni. Po Zakonu o industrijski lastnini sicer v Sloveniji je možna zaščita in preko tega zakona že imamo dve zaščiti, to je idrijska čipka in tudi ribniška suha roba, drugih zaščit pa tudi v Sloveniji ni. Ker je že pred leti nastala pobuda na ravni Evropske unije, da omogočimo na nek način zaščito in s tem tudi konkurenčno prednost malih, srednjih in mikro podjetij proizvajalcev s tem, da posamezne obrtniške in industrijske izdelke geografsko zaščitimo, na podlagi tega nastal tudi osnutek pravnega akta, ki je danes pred vami. Gre se za to, da se pač omogoči recimo proizvajalcem neka konkurenčna prednost, ki jo lahko na nek način tudi v tržnem prostoru izkoristijo.

Slovenija je vsa ta leta aktivno sodelovala pri pripravi uredbe, zato seveda predlog uredbe podpiramo. Imamo dve stališči, ki sta pomembni in imata tudi podporo pri ostalih članicah. Prvo stališče je, da pride do prenosa geografske zaščite iz domače države na evropsko raven pri izdelkih, ki so že zaščiteni, skoraj po avtomatizmu. Ko rečem skoraj po avtomatizmu, mislim tole, da ni pravice ugovora. Namreč v sedaj, ko v Sloveniji industrijske in obrtniške izdelke zaščitimo, ni pravice ugovora, ampak je zaščita. Po novi evropski ureditvi, kjer bo dvofazni postopek, bo pa tako na ravni Slovenije, kakor na ravni Evropske unije, možen tudi ugovor.

Pri obeh izdelkih, ki jih pa imamo, pa ugovor ne bo možen, in hkrati se pogajamo, kaj je primeren rok. V tem trenutku predlog komisije leto dni oziroma pol leta od vložitve, in da se ta rok podaljša. Zakaj je smiselno podaljšanje? Zato, ker sta, recimo v našem primeru, obe zaščiti že relativno stari, in tisti, ki bodo morali ponovno vložit, to so vedno skupine, ki so zainteresirane, seveda morajo posodobiti dokumentacijo in potem tudi vložiti.

Pri vprašanju stroškov, bomo ohranjali dosedanji sistem v Sloveniji, da za vlagatelje stroškov ni ne na ravni Slovenije. Ker se tiče postopka, prav tako pa država tudi prevzame postopke pred Evropsko unijo pred ustreznim uradom in tudi tam ni stroškov. Seveda stroški, potencialni, pa nastajajo, ko posamezni vlagatelji pripravljajo gradiva, se usklajujejo, raziskujejo, vendar to ni strošek upravnega postopka priznavanja geografske zaščite.

Hvala, gospa predsednica, za pozornost.