Prihajam iz inšpektorata za delo. Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanke in poslanci ter ostali prisotni!

Uvodoma se zahvaljujem za vabilo in tudi se zahvaljujem sedaj za besedo.

Jaz bi mogoče samo na par stvari želela opozoriti, ki se nanašajo na vlogo inšpektorata za delo. Kajti, vloga inšpektorata za delo v bistvu je nadzor nad izvajanjem predpisov z vidika naše pristojnosti, ki so pač opredeljene v drugem členu zakona o inšpekciji dela. In sicer, inšpektorat za delo ima še višjo pravno podlago za svoje delovanje, in to je konvencija št. 81 o inšpekciji dela v industriji in trgovini, kjer je bila izražena oziroma je opredeljena osnovna vloga inšpektorata za delo. In ravno zato, kajti inšpektorat za delo je tisti, ki v bistvu, bom rekla, spremlja izvrševanje zakonov, in v primeru ugotovljenih nepravilnosti, potem zahteva njihovo odpravo, so tudi vsi ti ukrepi, ki je bilo vprašanje, zakaj ne moremo trajno zapreti podjetja, so začasne narave iz tega razloga, ker vse je vezano do odprave nepravilnosti. Zdaj, edina varianta, kar se tiče zapiranja podjetja oziroma kje bi imel Inšpektorat za delo vlogo mogoče, je po stečajni zakonodaji in sicer bi lahko predlagal izbris podjetja v primeru, če se ugotovi, da na določenem naslovu družba ne posluje tam, kjer je prijavljena. To se pravi, tako imenovanih slamnatih podjetjih. To smo v preteklosti tudi naredili. Dostikrat so bili celo delodajalci tega veseli, ker so se znebili dolgov. V tem primeru, konkretnem, pa pač ni bilo teh razlogov ugotovljenih, zaradi katerih bi lahko mi trajno zapirali podjetje.

Pri tem bi želela tudi mogoče na to opozoriti, da dejansko je bilo na inšpektorata, torej nadzor nad svojo pristojnostjo oziroma predpisov svojih pristojnosti, se pa pogosto dogaja, da gre za tak, tako, bom rekla, tak skupek večplastnih kršitev, ki pomenijo že sum storitve kaznivega dejanja, kajti mi vemo, da najhujša odklonska ravnanja tudi na našem področju, so opredeljena s kazensko zakonodajo. In v bistvu so zato za odkrivanje oziroma pregon kaznivih dejanj pa so pristojna Policija ter tožilstvo. In ravno zato je še toliko bolj pomembno, da se Inšpektorat za delo povezuje s temi organi, ker je tudi v teh medijsko izpostavljenih primerih, kot smo jih lahko spremljali v zadnjem desetletju, smo se povezovali. Jaz moram povedati, da smo tudi letni člani medresorske delovne skupine za boj zoper trgovino z ljudmi in tudi v okviru te skupine nismo delovali samo na sistemski ravni, ampak smo ustanovili oziroma je bila ustanovljena še ožja delovna skupina za primere delovnega izkoriščanja.

In tudi iz teh naših aktivnosti jih vsako leto izvajamo skupno akcijo s FURS, Policijo, Zvezo svobodnih sindikatov. In ravno ta primer, ko je prej predstojnik omenil, ko je šlo za čiščenje na bencinskih servisih, v tem primeru smo izvajali to akcijo v okviru trgovine z ljudmi, boja zoper trgovino z ljudmi. In moram povedati, da smo tudi poskušali skupaj z vsemi deležniki, takrat smo pripravili kazensko ovadbo po 113. členu Kazenskega zakonika in pa po 196. členu, se pravi, kaznivo dejanja boja zoper trgovino z ljudmi z vidika prisilnega dela in pa po 196. členu, torej kršitev temeljnih pravic. In moram povedati, da v tem konkretnem primeru je bila v obravnavo ta ovadba vzeta po 196. členu in nimamo trenutno povratne informacije, kaj se je še s tem zgodilo.

In ravno zato, ker smo mi želeli res opolnomočiti inšpektorja za delo na področju boja zoper trgovino z ljudmi, smo tudi mi mogoče to obdobje korona krize malo izkoristili zato, da smo skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve pripravili smernice, da bojo naši inšpektorji lažje prepoznavali tovrstne primere, tudi postavili notri konkretna vprašanja, da bi zagotovili enotno delovanje. Vsekakor pa bo v nadaljevanju potem potreba po sodelovanju tudi s temi organi. In, ko so bile te mobilne skupine omenjene, mogoče bi bilo tudi za razmišljati o širših, torej skupaj s FURS in temi organi, ki že itak sodelujemo.

To je z moje strani. Hvala lepa.