Hvala lepa za besedo.

Najprej bi predstavil svoje sodelavce. To je Jasmina Raketa Cencelj, direktorica Inšpekcije delovnih razmerij in Slavko Krištofer, direktor Inšpekcije varnosti in zdravja pri delu.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, drugi prisotni!

Moram povedati, da na Inšpektoratu za delo pozdravljamo sklic današnje seje odbora, ker menimo, da na današnji seji oziroma na današnji razpravi določenimi sprejetimi sklepi bomo pripomogli reševanju problematike tujcev, pa ne samo tujcev, ampak tudi drugih delavcev zaposlenih v Sloveniji. Prepričani smo, da v Sloveniji nikomur ni, pa ne bi smelo biti v interesu obstoj podjetij, ki svoje poslovanje gradijo na izkoriščanju delavcev. Zaradi tega bi povedal, da tale primer Marinblu iz Selea, ko je opravil inšpekcijski nadzor zdaj in ko je ugotovljeno izkoriščanje delavcev, tudi Inšpektor za delo je tudi v preteklih letih ugotavljal takšne nadzore, ugotavljal takšne kršitve.: Kot je državni sekretar omenil, podjetja Marof Inkom, mogoče zdaj, da omenim eno podjetje za katerega ste sigurno vsi vedeli, to so čistilke, ko so čistile na bencinskih servisih. Inšpektorat za delo skupaj s policijo, skupaj s FURS, je opravil nešteto število inšpekcijskih nadzorov. Ugotovil je na primer nekaj kar je zelo pomembno, delovni čas. Ugotovljeno je bilo na primer, da tedenskih ur potrebno za čiščenje je bilo 238, da je potrebno na enega delavca 7,2 uri, a opravljeno je bilo 3 ure. To se kaže na to, kot je predsednik odbora že omenil, na pomanjkanje Zakona o evidencah o izrabi delovnega časa. Brez sprememb tega zakona, ki je sprejet leta 2006, ko je Inšpektorat za delo vsako leto v letnem poročilu predlagal spremembe, enostavno vse te kršitve glede odmorov, glede nadurnega dela, inšpektor ne more ugotoviti, ker te evidence se ponarejajo. Ker enostavno tale zakon določa, da delodajalec vodi le število skupno opravljenih ur, ne določa začetek pa konec delovnega dne, to pomeni, vi ne veste ali je delavec danes delo končal ob 22. uri pa prišel jutri delati ob šesti uri, kar je seveda kršitev. In zaradi tega tudi prekrški oziroma kazen za nevodenje te evidence je le za pravno osebo nekaj več kot tisoč 200 evrov. Če vzamemo zdaj globe za delovni čas, za počitke pa odmore, ki so v razponu od 3 tisoč do 20 tisoč za parno osebo, velikokrat se dogaja, da delodajalec enostavno reče, da on ne vodi evidence, bolj se mu izplača plačati globo, da nima evidence, kot da bi inšpektor ugotovil kršitve delovnega časa, počitka, odmorov, nadurnega dela.

Mogoče, da povem zdaj, kot je predsednik odbora omenil nekaj, da inšpektorji opravljamo svoje delo površno oziroma, da na sedežu inšpektorata oziroma vodstvo nekako bolj gleda na številke kot ne na vsebino inšpekcijskih nadzorov. Menim, da to nekako ne drži, zaradi tega, ker inšpekcijski nadzori so zelo zahtevni. Inšpekcijski nadzori so redko enostavni. Mogoče bi lahko rekel, da je enostaven inšpekcijski nadzor ugotoviti ali je izplačan regres ali ni bil izplačan regres. Ampak, ko mi imamo takšne zadeve kot je Marinblu kot je čiščenje stavb kot sem omenil zdaj, kot je Marof in kot vsi drugi naši primeri, takšne zadeve, veste, trajajo mogoče eno leto, ker skupaj delamo na primer s policijo, s kriminalisti. Včasih mi ne moremo podati nekakšne objave v medije, na primer, da opravljamo nadzor, ker takrat mogoče nekaj, ko bi povedalo, bi bilo na škodo kriminalistov, ki enostavno nam mogoče pomagajo, da bi mi ukrepali kasneje s kakšnimi prekrški. Tukaj tudi moram omeniti tudi kot v primeru Marinblu. Marinblu kazensko ovadbo je podala delavska svetovalnica. Ko je kazenska ovadba podana, to pomeni, da ne moremo dvakrat zoper istega delodajalca izreči ukrep, ampak Inšpektorat za delo je uvedel postopke zaradi več kršitev, prekrškovne postopke in v primeru, če se bo zgodilo, da kazenska ovadba, kot bi rekel po domače, bo padla, ne bo šla naprej, potem bomo mi ukrepali prekrškovno.

Moram še povedati, da zdaj poleg inšpekcijskih nadzorov, ki jih mi opravljamo na podlagi prijav, mi na leto dobimo 7, 8 tisoč prijav, od tega mogoče 80 % prijav je na področju delovnih razmerij, pa 20 % na področju varnosti in zdravja pri delu, ampak to je vse odvisno. Zdaj, ko imamo obdobje regresa, bomo dobili veliko prijav za regres, ko imamo dela v vročini, tudi dobivamo takšne zadeve. Poleg takšnih nadzorov, ki jih opravljamo na podlagi prijav, mi opravljamo tudi usmerjene nadzore. To pomeni, inšpektorat za delo vsako leto pripravi programske usmeritve. Programske usmeritve pripravi na podlagi tveganj, ki smo ugotovili v določenih dejavnostih na primer iz preteklih let in potem skupaj inšpektorji iz varnosti in zdravja pri delu, iz delovnih razmerij opravljajo te nadzore v akcijah ali posamezna inšpekcija na svojem področju.

Tukaj zdaj je še omenjena mogoče učinkovitost inšpektorata za delo. Mi ne moremo zdaj meriti mogoče učinkovitost inšpektorata za delo na podlagi le enega izpostavljenega primera. Iz statističnih podatkov, pa pravim, ta statistika ne gre v tej smeri na primer, da je vodstvo naložilo inšpektorjem, da opravijo čim več nadzorov. Nikoli oziroma vsakič, ko se srečamo z inšpektorji, vedno podajamo takšna navodila. Potrebno je delati in potrebno je opraviti inšpekcijski nadzor v čim krajšem roku, kontinuirani nadzor, ne na škodo, na primer, nekakšnega časa, ko bi ga vzeli delodajalcem, ukrepati v skladu s svojimi pooblastili, ker inšpektorji so samostojni pri svojem delu. Če bi povedal samo statistično, na primer, da je v letu 2021 bilo opravljenih več kot 18 tisoč nadzorov, skupaj je bilo opravljenih nekaj več kot 38 tisoč nadzorov, ampak lahko bi rekel polovica se je nanašala na kontrole Zakona o nalezljivih boleznih, ampak ko(?) bi rekel, teh drugih nadzorov je bilo več kot 18 tisoč. Izdali smo nekaj manj kot 10 tisoč upravnih prekrškovnih ukrepov, podali smo 36 naznanil sumov storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadb in smo izrekli na primer nekaj več kot 3 milijone 500 evrov. Sicer, v preteklih letih so globe bile 4, 5 milijonov in vsako leto, ne zaradi tega zdaj, da rečemo, bomo kaznovali delodajalca, ampak, vsaki ti prekrški enostavno so sankcionirani.

Kot sem omenil, inšpektor je samostojen. V primeru, da obstajajo nekakšne(?) olajševalne okoliščine, na primer, da je delodajalec odpravil nepravilnosti pred izrekom naše odločbe, v takšnem primeru se lahko inšpektor odloči, na primer za opomin. Mi tudi v našem sistemu imamo na primer predkaznovanost. To pomeni, inšpektor, ko opravi nadzor pri enemu delodajalcu, lahko ugotovi v zadnjih 10 let, odkar imamo tale informacijski sistem, vse nadzore pri delodajalcu, lahko ugotovi vse ukrepe, lahko ugotovi vse globe, ki so izrečene in to pomeni, če je kdaj bil izrečen kakšen opomin, to ne pomeni, tudi opozarjamo delodajalce, da drugič v primeru iste ali, ni pomembno, kakšne kršitve, bo dobil opomin.

V zvezi z učinkovitostjo bi lahko dodal še da, v predpisih številne obveznosti delodajalci nimajo prekrškovnih določb in mi na letnem poročilu vsako leto opozarjamo na spremembe predpisov. Zdaj, ne bi jih mogoče veliko o tem, ampak tukaj so predpisi glede Zakona o delovnih razmerjih, ki na primer ne določajo, da delodajalec oziroma določajo, da delodajalec v skladu s kolektivno pogodbo, izplača nadurno delo. Ampak vemo, da veliko delodajalcev v dejavnosti oziroma nima kolektivne pogodbe, to pomeni, tukaj so že, lahko bi rekli, delavci prikrajšani. Tukaj je tudi, na primer, določbe, ki se nanašajo na delovno dobo, pa na odpovedni rok, na veliko še pripomb oziroma dajemo na spremembe Zakona o delovnih razmerjih. O Zakonu o evidencah(?) na področju dela ne bi preveč. Res, pred koronavirusom so se začela pogajanja, potem so socialni / nerazumljivo/ enostavno prenehali, ampak na ministrstvu že te dni potekajo velike aktivnosti, da bi čim prej prišlo do spremembe tega zakona.

Zavezanci potem lahko uveljavljajo(?) vsa razpoložljiva pravna sredstva. Vse več je, da pri naših nadzorih na drugi strani imamo odvetnika. Odvetniki na različne načine potem poskušajo to zadevo našo podaljšati rok, rešitve, dajo pripombe. Tudi, moram omeniti na primer, ko dajemo veliko, kot sem že omenil, več kot 3 milijone pa 500 evrov, na primer, v preteklem letu izrečenih glob. Velikokrat se dogaja, da naše odločbe na sodišču enostavno sodniki spremenijo. Očitno je, da je kršitev bila, očitno je, da je bilo mogoče kršitev večjemu številu delavcev in se enostavno zgodi, da sodišče namesto globe izreče opomin, a, na sploh, na primer, naše odločbe, prekrškovne, mogoče največ 10 procentov bi lahko rekli, da sodišče ugodi in spremeni našo, to pomeni da, naša odločba ni bila prava. Ampak pravim, velikokrat se dogaja, da sodišče spremeni takšno našo odločbo.

Mogoče… Mi pri našem nadzoru redno poskušamo opravljati nadzore z drugimi organi, ampak to zdaj ne moremo reči, da mi lahko pri vsakem našem nadzoru oziroma pri vsakem našem institutu lahko povabimo drugi organ. Vsakič, ko je nekakšno delo na črno, zaposlovanje na črno, za kar je pristojna Finančna uprava Republike Slovenije, ne mi. In če je na primer v prijavi izhaja na primer, da obstajajo kršitve v zvezi z zaposlovanjem pa delo na črno, potem gremo skupaj s policijo in finančno upravo. Moram omeniti, sigurno veste, da tudi obstajajo regijske koordinacije inšpektorjev na kateri inšpektorji iz določene območne enote imajo svoje sestanke, obravnavajo določene teme, obravnavajo mogoče kakšno zadevo, ki je pomembna, pa vse skupaj gre v nadzor.

Glede na to, da imamo veliko število prijav, velikokrat se dogaja, mi te prijave glede kadrovske takšne okrepitve, če je nebi bilo, mi jih ne moremo enostavno obravnavati. In zaradi tega enostavno se velikokrat dogaja, da prijavitelj poda prijavo na inšpektorat za delo, potem se obrne na varuha človekovih pravic, obrne se na KPK, ki od nas zahtevajo poročilo kaj smo naredili v takšni zadevi. Včasih se dogaja, da je to mogoče kršitev mogoče samo za posameznega delavca. Ampak morate se zavedati, da v času ko mi imamo uradne ure in ko pride delavec, ko reče da ni dobil izplačilo plač, da ima štiri, pet otrok, da ne ve kaj bo dal otrokom za jesti, to so takšne zadeve, ki zahtevajo od inšpektorja tudi mogoče nadzor, če je samo posamezno, čeprav mi delamo v javnem interesu, opravljamo naše nadzore. Ampak tudi včasih želimo pomagati posamezniku na primer da pride do nekakšnih denarnih sredstev. Čeprav veste, da inšpektorat za delo v primeru nekakšnih denarnih obveznosti nima pristojnosti nobene, razen kaznovati delodajalca. In v takšnem primeru delavec, ko mu povemo, da bo moral dati tožbo na delovno-socialno sodišče potem se vpraša, zakaj sem jaz potem prišel na inšpektorat, ko mi vi ne pomagate. In včasih se res zgodi, da nekdo reče inšpektor je dal opomin. Ampak mogoče smo dali opomin delodajalcu, ker je delodajalec, ker smo ga prepričali, na primer, da ga bo delavec tožil in da izplača to, ne vem, v roku enega dne. To pomeni, da smo enostavno pomagali delavcu, da so prišli do svojih sredstev, da niso šli na delovno sodišče.

Mi se zavedamo, da v primeru, če bi sprejeli sklep oziroma če bi enostavno dobili možnost zaposlitve večjega dela inšpektorjev, da je potrebno na inšpektoratu tudi delati na specializaciji inšpektorjev oziroma imamo namen organizirati eno specializirano enoto, ki bi se ukvarjala le s problematiko zaposlovanja tujcev. To pomeni ne samo tujcev, pri tem nadzoru sigurno bodo nadzirali tudi zaposlitev slovenskih državljanov, slovenskih delavcev. Ampak takšna enota bi lažje opravljala svoje nadzore, ker tudi ti predpisi niso enostavni. Velikokrat inšpektor mora mogoče vsak teden ali deset dni pogledati te predpise, ker mi na delovnem razmerju obravnavamo oziroma opravljamo nadzore na podlagi 70. predpisov, ker enostavno je… In zaradi tega menim, da bi takšna ena specializirana enota bila potrebna in v primeru okrepitve inšpektorata to bomo storili. Jaz bi zaenkrat toliko, pa če boste imeli kakšno vprašanje lahko vprašate mene ali moje sodelavce. Hvala lepa.