Hvala, gospod poslanec Kordiš.

Uvodoma se zahvaljujem za povabilo na to sejo. Povod za sklic današnje seje je poročanje o brutalnem izkoriščanju delavcev v podjetjih Marinblu in Selea. Gre za očitano kršenje - in deloma tudi ugotovljeno – temeljnih delovnopravnih pravil, kot so: osnovno pravilo izrabe delovnega časa, 40-urni delovni dan, ogromno nadur, ob tem pa še grožnje, videonadzor, nočni telefonski klici, pritiski, neizplačevanje nadur in celo plač. Tu lahko ugotovimo, da ne gre zgolj za kršenje delovnopravne zakonodaje, kar definitivno gre, ampak tudi osnovnih civilizacijskih norm, pri čemer pa se ne smemo pretvarjati, da gre v tem primeru za osamljen primer. Zavedati se moramo, da ob pomanjkanju delavcev, pa tudi v želji po poceni delovni sili in dobičkih se vse več delodajalcev poslužuje tuje delovne sile, za katero je značilno nepoznavanje slovenskega jezika, nepoznavanje pravic in predpisov ter njihova pripravljenost, da pristanejo na slabše delovne razmere v želji po izboljšanju svojega življenja. Predvsem v zadnjih letih, ko je bazen delovno sposobnega prebivalstva močno okrnjen in ko je tudi v balkanski regiji lahko zaznati pomanjkanje delavcev, se interes delodajalcev po obsežnostnem zaposlovanju tuje delovne sile iz neevropskih držav povečuje, v teh državah pa so življenjski in delovni pogoji pogosto praviloma še slabši. Nekaj nedavnih primerov - naj izpostavim, na primer, medijsko izpostavljen primer družbe Marof in Income, vključno z danes izpostavljenim - jasno kaže na ponavljajoč vzorec izkoriščanja delavcev, ki se ne morejo zaščititi in ki na take prakse, kjer se dejansko znajdejo v brezizhodnem položaju, potihoma pristanejo. Take prakse je treba takoj in odločno zatreti. Današnja seja pa ima ravno zaradi tega pomemben kontekst, kot opozorilo, da je treba takemu načinu izkoriščanja narediti konec.

Uvodoma bom poudaril, da ministrstvo spremlja razmere in se je prav zaradi zaznanih kršitev v preteklosti že odzvalo s sprejetjem določenih mehanizmov, ki so, upam da v določeni meri, ampak očitno ne v celotnem obsegu, prispevali k zmanjševanju te problematike. Jih bom uvodoma samo nekaj naštel. Imeli smo prepoved zaposlovanja in dela tujcev, odvzem dovoljenja in izbris iz registra delodajalcev za zagotavljanje dela, izključitev iz postopkov javnega naročanja, uvrstitev na seznam delodajalcev z negativnimi referencami, prepoved ustanavljanja gospodarskih subjektov in mehanizmi za lažje uveljavljanje zapadlega plačila za delo in socialno varnost v primeru izredne odpovedi zaradi neizplačil plače in plačila prispevkov. Ugotavljamo, da gre za najhujše kršitve delovne zakonodaje pogosto in praviloma pri tujih delavcih, ki opravljajo delo pri nas, iz razlogov, ki sem jih uvodoma že omenil, torej, nepoznavanje pravic, nezadostna podporna in socialna mreža in pripravljenost pretrpeti tako izkoriščanje zaradi želje po izboljšanju svoje situacije.: Če delavci delajo v Sloveniji, so praviloma opravičeni po zakonodaji do enakega obsega pravic in je zakonodaja na tem področju kar se tiče podeljevanja pravic tujim delavcem, relativno dobra. Žal pa opažamo, da se kljub tem podlagam v praksi, prihaja do hudih zlorab in precej inovativnih obidov določenih zakonskih predpisov. Recimo plačevanje dela plače na roko, denarni zahtevki delodajalcev, ki ne bi smeli biti breme delavca, kršenje pravice do počitka, do ustrezne namestitve in podobne kršitve.

V povezavi z veljavno zakonodajo, v primeru Marinblu iz Seleja lahko ocenimo, da obstoječi preventivni mehanizmi ne morejo v celoti preprečiti izjemnih primerov, ko se posameznik zavestno odloči, ko se delodajalci zavestno odločijo, da bodo naklepno kršili delovno-pravno in ostalo zakonodajo, ki že hkrati meji tudi na kršenje temeljnih človekovih pravic, takšno ravnanje pa predstavlja tako prekrške kot tudi kazniva dejanja. Z zakonodajo, ki smo jo sprejeli in jo poskušamo uveljavljati, poskušamo zagotavljati preventivne mehanizme v smislu prepoznavanja nezakonitih ravnanj in umestiti le te med sankcionirana ravnanja. Hkrati pa so izpostavljeni tudi preprečilni in odvračilni ukrepi z določitvijo denarnih kazni ter določitvijo možnosti izreka le teh v celotnem razponu opredeljene globe. Prav tako lahko ob vzpostavljenih preventivnih mehanizmih nadaljnji preprečevalni mehanizmi omejujejo poslovanje tako pravnemu subjektu kot v določenih primerih tudi fizični osebni za katere so bile kršitve delovno-pravne zakonodaje pravnomočno ugotovljene. Primeri kot ga obravnavamo danes, kažejo da obstoječi ukrepi v zadostni meri ne preprečujejo primerov izkoriščanja, zaradi česar bo ministrstvo proučilo možnosti nadaljnjih ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejšem nadzoru in sankcioniranju ter uporabi vseh obstoječih pooblastil inšpektorata. V kolikor bo ministrstvo pri tem ugotovilo, da obstoječe zakonske določbe ne dosegajo svojega namena, bo pristopilo k njihovi spremembi. Vse z namenom izboljšanja delovno-pravnega položaja delavcev, predvsem pa tujih delavcev. Pri kršitvah delavcev gre za moralno nesprejemljiva ravnanja, v določenih primerih pa tudi za kazniva dejanja, ki jih tako družba v celoti kot tudi posamezni delavci ne smemo tolerirati. Taka dejanja je treba dosledno preganjati. Ne samo z vidika izkoriščenih delavcev kjer so predvsem tuji delavci, na primer iz Indije, Bangladeša, v izrazito podrejenem položaju, ampak tudi z vidika delodajalcev, ki spoštujejo predpise in ki jim taka podjetja predstavljajo nelegalno konkurenco. Sklepno ocenjujem, da predlagani sklepi odbora z manjšimi dopolnitvami, ki smo jih pripravili, naslavljajo krepitev inšpektorata za delo in zaščito delavcev pred nezakonitim izkoriščanjem in ustrezno usmeritev Vladi in ministrstvom ter ostalim organom, kje in kako poiskati dodatne rešitve za večjo zaščito pravic vseh delavcev.

V nadaljevanju lahko pojasnim naše predloge za popravke sklepov, toliko pa uvodoma.