Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 9. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Spoštovani! Evropski parlament je 11. julij s posebno resolucijo razglasil za dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Dovolite mi, da ob tem podam nekaj misli.

Misel na grozljiv dogodek, genocid, ki se je zgodil pred 27 leti ne tako daleč od nas, globoko pretrese še danes. Poboj preko 8 tisoč nedolžnih žrtev se je namreč zgodil v osrčju Evrope in še ne tako dolgo po kruti moriji, ki je zaznamovala drugo svetovno vojno. Takrat je bilo obljubljeno – nikoli več!

Ob srebreniškem genocidu ni mogoče pozabiti dejstva, da je mednarodna skupnost zatajila in da enote, ki naj bi varovale nedolžne domačine, niso bile sposobne ne prepoznati ne preprečiti krvavega bratomornega dejanja. Praktično nemo spremljanje poboja je vodilo v najhujše kršitve humanitarnega prava in človekovih pravic in v tisoče žrtev. A žal mednarodna skupnost tudi z obsodbami odgovornih in sprejetjem resolucij nikoli ne bo mogla oprati tega temnega madeža in posušiti solza na licih žalujočih. Še kako pomembno je, da pokol v Srebrenici poimenujemo z njegovim pravim imenom – genocid. Da so prepoznani krivci za to, žrtvam pa dano potrebno priznanje in pieteta. Tega ne dolgujemo le slednjim, marveč tudi njihovim svojcem in preživelim ter vdovam, ki šele prihajajo. Na rane Srebrenice, ki se najverjetneje ne bodo nikoli zacelile, sicer dodatno sol vsa leta posipajo nesprejemljivi poskusi zanikanja ali poveličevanja tega zločina, relativiziranje dejstev ter nabiranje političnih točk s provokativnimi izjavami.

Kljub skorajda trem desetletjem, ki so minila, so vprašanje pomiritve in sožitja zdi neotipljivo oddaljeno, a obenem je spravni proces pomemben dejavnik evropske prihodnosti regije. V že tako krhkem okolju Zahodnega Balkana je evropska perspektiva nujna, stabilnost in mir v regiji pa vrednoti, ki obenem pomenita tudi garant vsestranskega napredka in razvoja. Žal se ob tem zdi, da je kruta srebreniška zgodovinska ura pozabljena, saj smo že več mesecev priče novi vojni v naši bližini, katere vpliv malodane občuti ves svet, tudi regija.

Srebrenica nikoli več ne bo enaka. Beli spomeniki v Potočarih so nemi pomniki grozot, bolečine in nezamisljivega. So opomnik vsem nam o razčlovečenju in grozodejstvih, ki jih je sposoben človek. O tem, kam lahko vodijo pomanjkanje odgovornosti in empatije, zloba ter ideološka nacionalistična ali druga zaslepljenost. O tem, kam lahko vodijo nespoštovanja mednarodnih obvez in dogovorov, pasivnost mednarodne skupnosti in sebični interesi. O tem, kam lahko vodijo sovražni govor in spodbujanje nestrpnosti. Nenazadnje so opomnik k razmisleku, ali kot posamezniki in skupnost delujemo odgovorno in v duhu dobrobiti soljudi. Upanje, da bodo zgodovinske delitve presežene, ostaja. Naj ostanejo odgovornost, sočutje in solidarnost, prihodnost v medsebojni strpnosti, zaupanju in miru, zaveza človečnosti v našem mišljenju in delovanju. Naj vse žrtve najdejo svoj mir. Naj bo bridki spomin Srebrenice trajen in iskren opomin. Poklonimo se vsem žrtvam, svojcem in preživelim in njihovim družinam ter vsem trpečim, z minuto molka. Nikoli več vojne!

/ minuta molka/

Hvala lepa.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Matej Tonin, Jožef Horvat, Janez Janša, Anja Bah Žibert, dr. Anže Logar, mag. Dejan Kaloh, Zoran Mojškerc, mag. Karmen Furman, Tine Novak, Frlice Žiža, Ferenc Horváth, Lena Grgurevič, Franc Breznik in Lucija Tacer.

Na sejo sem vabila tudi predstavnike Vlade.

In vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 9. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 8. julija 2022 s sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predloga za širitev nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.

(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 9. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNICE DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA OBRAVNAVA PO NUJNEM POSTOPKU.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 6. seji, 5. julija 2022, sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija obravnava po nujnem postopku.

Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika, je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija.

Zdaj prehajamo na obravnavo te Zahteve in besedo dajem predstavnici vlagatelja Zahteve, gospe Alenki Jeraj, za predstavitev Zahteve.

Izvolite.