Spoštovana, gospa predsednica, gospod minister, visoki zbor.

Fiskalni svet z zadovoljstvom ugotavlja, da je v letu 2021 izpolnil vse z zakonom predvidene naloge in še več. Glede na situacijo glede na to, da veljajo tudi izjemne okoliščine v zvezi z epidemije je Fiskalni svet opravil tudi nekaj dodatnih analiz o gospodarski makroekonomski in finančni situaciji je poročal tudi mesečno v svojih mesečnih informacijah tako, da je Fiskalni svet opravil svojo vlogo neodvisnega organa, katerega glavna naloga je, da ocenjuje proračunske dokumente in da s tem prispeva k transparentnosti proračunskega načrtovanja. V letu 2021 so bile formalno v veljavi izjemne okoliščine to pomeni, da formalno 3. člen Zakon o fiskalnem pravilu, da nismo ocenjevali v skladu s 3. členom Zakon o fiskalnem pravilu torej nismo obvezno izračunavali strukturnega ravnovesja pač pa se je Fiskalni svet bolj usmeril na kvalitativno analizo in pa predvsem z osnovnim poslanstvom, da ocenjuje kakšna je vzdržnost javnih financ srednje in dolgoročne vzdržnost javnih financ glede na ukrepe, ki jih Vlada in DZ sprejemata in tudi glede na to kako se razvija makroekonomska situacija.

V letu 2021 je kljub epidemiji prišlo do močnega odboja gospodarske aktivnosti. Zabeležena stopnja rasti BDP je bila zelo visoka. To pripisujemo predvsem temu, da so bile odpravljene mnoge omejitve, ki so leto prej veljale in ki so povzročile, da je bila osnova, to je leto 2020, zelo nizka. Hkrati ta visoka stopnja gospodarske rasti kaže na to, da se gospodarstvo že pregreva in tudi nogi drugi znaki kažejo na pregrevanje gospodarstva, predvsem to, da se je trgovinska bilanca prevesila v negativno, da temu sledi tudi tekoči del plačilne bilance. Tudi inflacija kaže na to, čeprav inflacija za enkrat še pretežno uvoženega izvora. Pa tudi situacija na trgu dela. Po eni strani seveda smo lahko zadovoljni, da je stopnja zaposlenosti visoka in stopnja brezposelnosti najnižja v zadnjih 30 letih, ampak po drugi strani pa je vedno več poročil o tem, da podjetja ne morejo dobiti ustrezno zaposlenih za svoje načrte, in da bi omejitve na trgu dela lahko povzročile tudi v bodoče stagnacijo gospodarstva.

Kar se tiče javno finančne slike, je ta poskok gospodarske aktivnosti v preteklem letu povzročil, da je javno finančna situacija še vedno ugodna, posebno, kar se tiče likvidnosti proračunov, vendar je potrebno opozoriti tudi na to, da se takšna gospodarska rast ne bo nadaljevala, ne more se nadaljevati, in da je po drugi strani v preteklosti bilo sprejetih precej ukrepov, ki pa strukturno slabšajo položaj javnih financ, in da bi morebitno pojemanje konjunkture lahko tudi izpostavilo in to slabšanje, strukturno slabšanje javnih financ, zaradi tega mora država, torej Vlada in pa tudi Državni zbor s fiskalno politiko predvsem bodoče zasledovati načelo previdnosti. To načelo je vsebovano tudi v Zakonu o fiskalnem pravilu. Torej, potrebno je oceniti, kakšne so dejanske možnosti za gospodarski razvoj in s tem javno finančne prihodke v prihodnosti, in pa predvsem zagotoviti, da bo javna poraba zmerna in učinkovita. Torej, da bo usmerjena na tiste točke v gospodarstvu, kjer bo njen učinek največji. Kajti Slovenija je še vedno visoko zadolžena. Kljub znižanju torej absolutno je javni dolg narasel, tudi v preteklem letu zaradi primanjkljaja v javnih financah. Relativno pa se je zmanjšal zaradi visokega poskoka gospodarske rasti, vendar še vedno je s približno 75 % bruto domačega proizvoda javni dolg okrog 10 odstotnih točk višji, kot je bil pred krizo.

Pogoji refinanciranja se zaostrujejo, ne glede na to, da Evropska centralna banka še nekoliko okleva z dviganjem obrestnih mer oziroma, da je njen načrt sorazmerno počasen, so trgi na to že reagirali, in zato se je pričakovana donosnost slovenske izdaje desetletnih obveznic je že presegla implicitno obrestno mero slovenskih obveznic, torej tistih, ki se poplačujejo, tistih, ki se zaradi obveznosti od prej še vedno poplačujejo. Kar, seveda se v zadnjih petih letih ni zgodilo. V zadnjih petih letih je implicitna donosnost slovenskih obveznic samo upadala.

Kar se tiče osnovne usmeritve fiskalne politike v prihodnje, se kaže kot najustreznejša zmerno restriktivna fiskalna politika. Torej po eni strani so srednjeročna in dolgoročna perspektiva javnih financ je polna izzivov tudi v zvezi z reševanjem zdravstvenega sistema in staranja prebivalstva, zato je potrebno to konjunkturo uporabiti za to, da se v največji meri oblikuje manevrski prostor za bodoča ukrepanja in za strukturne reforme. Tudi mednarodne organizacije v glavnem priporočajo evropskim državam zmerno restriktivno fiskalno politiko. Restriktivno zato, ker je pač potrebno sanirat in ponovno utirit javne finance v tiste gabarite primanjkljajev in javnega dolga, ki so sprejemljivi, tako po Maastrichtskih kriterijih, kot tudi po fiskalnih pravilih, zmerno pa zato, ker vendarle moramo ohranit dovolj manevrskega prostora za ukrepanje ob bodočih izzivih. Vemo, da epidemija še ni rekla zadnje besede in da je geopolitična situacija izjemno negotova.

Hvala lepa.