Hvala lepa.

Tukaj imamo malo drugačno mnenje kot ima Zakonodajno-pravna služba, zato se bom oglasil. Torej vlada je 23. junija sprejela mnenje o zahtevi Banke Slovenije za oceno ustavnosti Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih. Vlada meni, da je navedena zahteva utemeljena, saj opozarja na številne pravne argumente iz sfere civilnega prava kot tudi tiste, ki se nanašajo na pristojnosti Banke Slovenije. Naj na kratko predstavim štiri vidike, ki so po mnenju vlade pomembni pri njeni podporo.

Prvič, neskladnost zakona z vidika ustavne pravice do svobode gospodarske pobude. Vlada ugotavlja, da je odvzem dovoljena, ki ga predvideva ta zakon, nesorazmeren ukrep, saj je odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev običajno uporabljen kot skrajni ukrep, ko se v zvezi s kreditno institucijo ugotavlja najhujše kršitve, ki po naravi stvari onemogoča nadaljnje poslovanje v skladu z zakonodajo in regulativo in takšne kršitve ni več mogoče odpraviti na drug, milejši način.

Drugič, poseg v načelo prepovedi povratne veljave pravnih aktov. Po mnenju vlade morajo biti zakonski posegi v obstoječa in končana civilnopravna razmerja določeni le izjemoma, če to zahteva javni interes, ki pa pri tej problematiki ne obstaja.

Tretjič, kršitve pravice do sodnega varstva. Po mnenju vlade zakon prekomerno posega v sodno vejo oblasti, katere domena je presoja sporov iz pogodbenih razmerij.

In četrtič, kršitev načela enakosti pred zakonom in načela pravne države. Zakon se nanaša na vsa pogodbenega razmerja med kreditojemalci in kreditodajalci, ki so v obdobju med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010 sklenili kreditno pogodbo nominirano v švicarskih frankih ali z valutno klavzulo v švicarskih frankih, pri tem pa ne predvideva nobenih meril, po katerih bi bil upravičen poseg v pogodbena razmerja.

Zdaj ne glede na vse predhodne navedbe o tem, kar sem do zdaj povedal, in neodvisno od postopka ustavne presoje zakona pa se vlada zaveda pomembnosti problematike in težavnega položaja, v katerem so se znašli nekateri jemalci kreditov v švicarskih frankih. Po mnenju vlade bi bilo treba primere kreditojemalcev, še posebej tistih, ki so se znašli v brezizhodnem socialnem položaju, obravnavati individualno in po postopku izven sodišč, saj sodna pot za njih predstavlja še dodatno finančno obremenitev, poleg tega pa so sodni postopki zamudni in dodatno obremenjujejo sodišča. Zato je toliko bolj pomembno, da bančni sektor podpre način dogovornega individualnega reševanja te problematike, kar pomeni, da se banke s posameznimi kreditojemalci v čim večji meri dogovorijo o izvensodni rešitvi. Pomen izvensodnega reševanja sporov je prepoznal tudi Zakon o bančništvu, ki v 4. členu določa, da bančno interesno združenje za svoje članice organizira izvensodno reševanje sporov v zvezi z opravljanjem bančnih storitev. Pravne podlage in statuti za izvensodno reševanje sporov takšne narave torej že obstajajo, ustrezna izvedba postopkov v praksi pa bi bila v korist tako kreditojemalcem kot tudi bankam, saj bi to le krepilo zaupanje v bančni sistem. Tako v tem kontekstu pričakujemo čim prejšnje aktivnosti bančnega sektorja. In glede tega smo zelo aktivni tako na strani MF kot Banke Slovenije.

Hvala.