Ja, predsedujoča, hvala lepa.

Najprej pozdrav današnjim gostom, gospodu Šketi, ministrici, predstojnikom oddelkom, kolegicam in kolegom. Zdaj smo že mi tukaj, vsaj jasno, peto leto, ko obravnavamo ta poročila. Zdaj nekaj na začetku je bilo pomislekov o tem kaj zdaj narediti s tem splošnih statističnim delom. Jaz vseeno mislim, da tudi če ga malo modificiramo čez spremembo pravilnika o obliki samega poročila vseeno mislim, da ta splošni statistični del naj vsaj v neki osnovni formi ostane, ker daje potem iztočnico naprej za analitični del. In zdaj, 279 strani, seveda to je eden ogromen dokument, sicer zelo pomemben, ampak vendarle statistika marsikaj razkrije, zlasti če je seveda točna in se zna brati. Zdaj, to poročano leto 2021 je bilo še vedno koronsko leto, kot so že gostje ugotavljali. Zdaj jaz v ekstra čez te pomembnejše statistične podatke se ne bom sprehajal, ker mislim, da jih je GDT, gospod Šketa dokaj dobro povzel. Zdaj, na začetku poglejte, tudi meni se zdi pohvalno, da je pripad, celo po statistiki 101,7 %, se pravi, da se pripad zadev obvladuje na slovenskih državnih tožilstvih. Pri sprejetih 24 tisoč 658 kazenskih ovadb, sicer to je vseeno še 3 tisoč pa nekaj ovadb manj kot leta 2020, v istem času se je v poročevanem letu rešilo 25 tisoč 77 kazenskih ovadb. Se pravi, 419 ovadb več kot so jih prejela. Mislim, da je to spodbudno na začetku. Zdaj, kar se pa tiče SDT o katerem bomo govorili pri naslednji točki, so jih rešili nekoliko manj, 197 kazenskih ovadb je bilo rešenih. Zdaj vsi razumemo, da gre za strokovne, težke zahtevne zadeve, obsežne, obsežna materija, tudi vedno je nek mednarodni element vključen, tako da to tudi razumemo, pa vendarle po mojem z malo večjim entuziazmom bi mogoče še kakšna kazenska ovadba bila lahko rešena več. Zdaj, kar se tiče dela v katerem, spoštovani generalni državni tožilec, opaža spremembo določbe 169. člena Novele Zakona o državnih tožilstvih, se pravi, da pred zavrženjem, da vpogled svojemu predstojniku, ugotavlja da v veliki meri ni prispevala k drugačnim Državnotožilskim odločitvam, da od skupno 2 tisoč 486 osnutka o sklepa o zavrženju, ki so bili dani v pregled vodjem, je bilo na ravni cele Slovenije državnim tožilcem vrnjenih v delo le 70 osnutkov sklepov, kar predstavlja zgolj 2,8 osnutka o sklepu. Zdaj, spoštovani gospod Šketa, pa vendarle, kakorkoli se to zdi malo, vsaj po statistiki, jaz vseeno mislim, da je treba pogledati na zadevo z drugega zornega kota, pa vendarle se 70-krat več se je tehtala ponovna strokovna in zakonita odločitev državnih tožilcev. To si moramo priznati in to je seveda pomembno, ker je to ključno za zaupanje javnosti v delu celotne državno tožilske organizacije. Tako jaz mislim, da to ni na neki način ovira vašemu delu, da sedaj pač ugotavljate, da vendarle ni to prispevalo k bolj zakonitemu strokovnemu delu. Jaz vseeno mislim, da ta določba, ki je bila takrat novelirana je dobra pa tudi, če bi bilo to 10, 20, 30 osnutkov, ki potem spet romajo v ponovno presnovo mislim, da je to zelo koristno ravno, zaradi zaupanja javnosti v vaše delo.

Sedaj kar se tiče, ugotavljate tudi, da Državno tožilstvo za razliko od ostalih deležnikov policije in sodišče referirate, da imate najkrajše roke odločanja in reševanja in naj bi seveda v tem kontekstu preprečili prej nekatero zastaranje postopkov, da bi morali tudi določiti krajše roke za postopanje teh drugih deležnikov. Sedaj jaz nimam problema s tem, da skličemo kakšno skupno sejo Odbora za pravosodje in Odbora za notranje zadeve, kjer bi se predlagalo – hipotetično - lahko poenotenje rokov za vse deležnike. Vam nekako ponujamo roko pomoči tudi z opozicije.

Spoštovana ministrica je dejala, da 2. junija 2020 je Vlada res imenovala 13 novih državnih tožilcev kaj več bodo še verjetno kolegi o tem povedali. Jaz bi samo še opozoril rad, kar sem opazil v poročilu, da se nekako Vrhovno državno tožilstvo nekako je posebej izpostavilo bi rekel dve zmagi v kontekstu presoje Ustavnega sodišča. Namreč pri razveljavitvi Akta o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij in da se je nekako poudarilo v poročilu, da državni tožilci ne smemo biti politično odgovorni saj njihovo delo ni politično in so glede tega popolnoma izenačeni s sodniki. Tukaj moram seveda komentirati ta del poročila, ker dva člana Odbora za pravosodje spoštovani kolega Mahnič in od marca 2020 jaz sva predmetno preiskovalko suma protipravnih zlorab v pravosodju dejansko vodila. Mislim da zelo korektno. Tam ni bilo nikoli govora o tem, da bi se presojalo tožilsko ravnanje. Je tožilec presojal prav ali ne, da bi ga zato njegovo presojo klicali na odgovornost. To nikoli ni bila debata, nikoli, nikdar. Je pa res, da smo pa iskali morebitne protipravne pritiske na tožilce od zunaj, je morebiti kdo vplival na njihovo delo. To pa je kot dan in noč.

Ob zaključku uvodoma jaz vseeno mislim, da poročilo takšno kot je sistematično, je pregledno. O tem, če bi spreminjali pravilnik o sami obliki poročila dajmo času čas. Verjetno bodo tudi na ministrstvo odreagirali. Drugače na te zadevi, kar sem se pa odzval pa tudi upam, da javnost vidi, da delamo vedno parlamentarci korektno in v skladu z našimi pooblastili, ki jih imamo, če vodimo parlamentarne preiskave.

Hvala lepa.