Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovani generalni državni tožilec, spoštovani predsednik Državnotožilskega sveta, poslanke in poslanci in seveda tudi ostali prisotni.

Ministrstvo za pravosodje pozdravlja pripravljeno skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2021. To poročilo predstavlja seveda pomemben akt, ki mora biti pregleden in uporaben. Njegova bistvena vsebina in namen je analiza vzrokov za morebitne odklone posameznih državnih tožilstev in pa ocena doseganja načrtovanih ciljev politike pregona. Na ministrstvu ugotavljamo, da je skupno poročilo za leto 2021 pripravljeno skladno z določili Zakona o državnem tožilstvu in pa Pravilnika o obliki Letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva in pozdravljamo, da državno tožilstvo skupno poročilo vsako leto vsebinsko in kvalitativno nadgrajuje, kar je v skupnem poročilu o delu za leto 2021 kot tudi že v lanskem skupnem poročilu posebej razvidno v analitičnem delu, kjer so grafi in ugotovitve prikazane po med seboj primerljivimi tožilstvi skladno z merili za uspešnost pregona državnih tožilstev. Ta nadgradnja analitičnega dela skupnega poročila po našem mnenju nedvomno daje poročilu dodatno vrednost in ga izboljšuje z natančnejšo primerjavo rezultatov poslovanja državnih tožilstev in pa tudi razlik med posameznimi med seboj primerljivimi državnimi tožilstvi, kar gotovo pripomore k obvladovanju tveganj.

V začetku glede na to, da je bilo sestava ali pa obseg letnih poročil tudi že izpostavljena tako s strani generalnega državnega tožilca kot predsednika Državnotožilskega sveta bi samo informirala, da ministrstvo predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu predlaga prožnejšo in s politiko pregona povezljivo ureditev načrtovanja ter statističnega poročanja o poslovanju državnih tožilstev. S predlagano ureditvijo, ki bo kmalu oziroma nekje v jeseni, predvidevamo, tudi že v nadaljnji obravnavi, določitev podrobnejše vsebine in oblike letnega poročila prenašamo iz zakonske na izvedbeno raven, na zakonski ravni pa bi ohranili samo najpomembnejše elemente vsebine letnega poročila in skupnega poročila o poslovanju državnih tožilstev, pri čemer bo namen, tj. poročanje javnosti in pa kritična ocena delovanja državnega tožilstva s strani slednje, še vedno v celoti omogočen.

Skupno poročilo za leto 2021, kot je bilo predstavljeno, izkazuje dobro poslovanje državnega tožilstva kljub težkim razmeram, ki smo jim bili priča, saj je seveda, kot je dobro znano, tako kot druge državne organe tudi delo državnotožilske organizacije že drugo leto zapored zaznamovala epidemija COVID-19. Ne bom ponavljala statistike, ki je bila podrobno predstavljena, bi pa pozdravila trend uspešnosti in učinkovitosti dela državnih tožilstev, ki se torej nadaljuje tudi leta 2021, saj tožilstvo že 7. leto zapored obvladuje pripad ovadb, torej odloča o več ovadbah kot jih prejme. Spodbudne so tudi številne druge številke. Zlasti bi izpostavila dejstvo, da je pri zadevah iz okrožne pristojnosti povprečen dejanski čas reševanja zadev skrajšan na 29 dni v primerjavi s 46 dnevi v letu 2020 in 48 dnevi leta 2019. Glede trajanja posameznih postopkov in posameznih faz postopka si je po mnenju ministrstva potrebno prizadevati za vzdrževanje že doseženih rezultatov oziroma da se trajanje postopkov oziroma posameznih faz nebi ponovno podaljševalo. V tej zvezi ministrstvo poudarja tudi pomen doslednega izvajanja nadzorstvenih pregledov, saj kvaliteten nadzor predstavlja pomemben vzvod, s katerim se med drugim doseže, da državna tožilstva in državni tožilci svoje delo opravljajo dobro, primerno ažurno, vestno in seveda tudi strokovno pravilno. Prav tako pozdravljamo prizadevanja vrhovnega državnega tožilstva za izboljšanje podobe državnega tožilstva v javnosti, ki je bilo v preteklih letih pod posebnim udarom in pritiskom, ki jih vrhovno državno tožilstvo izvaja v okviru projekta aktivnosti za krepitev vladavine prava. Po našem mnenju s temi aktivnostmi pripomore vrhovno državno tožilstvo k večjemu zaupanju širše javnosti v delo državnega tožilstva in pa tudi v delo pravosodnih organov nasploh.

Eno od najbolj perečih vprašanj, ki je bilo tudi že široko izpostavljeno, je seveda kadrovska problematika Državnega tožilstva. Ministrstvo se te izpostavljene problematike dobro zaveda v tem mandatu. In si seveda, kot veste, že od vsega začetka nastopa mandata prizadevamo aktivno in intenzivno za njeno reševanje. Državnemu tožilstvu dajemo podporo v postopkih za dodatno kadrovsko krepitev državnih tožilstev in moram reči, da že od samega začetka, tega, sicer kratko trajajočega mandata, za enkrat zelo dobro sodelujemo na operativni ravni.

In tudi Ministrstvo v postopkih imenovanj državnih tožilcev vedno deluje proaktivno in brez nepotrebnega odlašanja in zagotavljam, da bo vsaj v temu mandatu temu tako tudi v prihodnje.

Kot ste lahko videli, smo v tem kontekstu na Ministrstvu za pravosodje takoj po nastopu funkcije odpravili dotedanjo blokado imenovanj državnih tožilcev s strani prejšnje Vlade Republike Slovenije, in aktualna Vlada je že na svoji 2. redni seji, 2. junija, imenovala vseh 13 državnih tožilcev, ki jih prejšnja Vlada dlje časa ni imenovala.

Po pravnomočnosti odločb o imenovanju teh državnih tožilcev, ki jo pričakujemo, ki je pravzaprav že na nek način nastopila v teh dneh, ker ni bilo pritožbenih oziroma drugih pravnih sredstev, bomo nadaljnje aktivnosti Ministrstva sedaj takoj usmerili v imenovanje preostalnih državnih tožilcev v razpisnih postopkih, v zvezi s katerimi se bo šele po pravnomočnosti zadevnih določb seveda lahko oblikoval tudi dokončni vrstni red kandidatov s strani Državnotožilskega sveta, v nekaterih primerih pa bomo lahko dokončni vrstni red kandidatov oblikovali tudi sami, saj bodo že imenovani kandidati z njega umaknjeni.

Nekateri državni tožilci, to je potrebno poudariti, pa so tudi s pričo teh blokad in trajanja postopkov, tudi umaknili svoje soglasje oziroma se umaknili iz razpisnega postopka, kar je obžalovanja vredno, tako za državotožilsko organizacijo, kot seveda tudi z vidika teh posameznikov, ki so v postopkih bili prijavljeni. V zvez s tem bi morda samo informativno povedala, da smo sicer vsi bili zelo optimistični in navdušeni nad tem, da je državnotožilska organizacija dobila 13 novih imenovanj, ki so bila prej blokirana, je pa potrebno poudariti, da de facto to ne pomeni bistvene številčne kadrovske okrepitve Državnega tožilstva, saj je pravzaprav skoraj v vseh primerih šlo za prehod oziroma za napredovanje v višji naziv, to pomeni, da se s temi 13 imenovanju realno kadrovsko število državnih tožilcev ni povečalo, tako da moramo tukaj usmeriti dodatne ukrepe, napore v to, da to zagotovimo, kakor je že podrobno predstavil in tudi apeliral generalni državni tožilec. In jaz na Ministrstvo, Državno tožilstvo pri tem apelu tudi z vsem srcem in voljo in naporom podpiramo.

Tudi postopki, zlasti glede na številne deležnike, se pravi postopki kadrovanja terjajo svoj čas. Mislim, da, po mojem mnenju, daleč predolgi čas, zato je, z namenom, da se zagotovi optimizacija in skrajšanje postopkov imenovanj državnih tožilcev, Ministrstvo v spremembah oziroma v noveli Zakona o državnem tožilstvu pripravilo določene ukrepe, s katerimi bi se postopek imenovanja državnih tožilcev po eni strani približal postopku imenovanja sodnikov s krepitvijo vloge Državnotožilskega sveta, zlasti pri kariernem napredovanju državnih tožilcev na način, da se postopek v primerih napredovanja državnih tožilcev na višje državnotožilsko mesto zaključi že pri Državnotožilskem svetu, z izjemo napredovanja v naziv vrhovnega državnega tožilca, kjer pa ohranjamo vlogo Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za pravosodje.

Prelagamo tudi opustitev faze podaje pripomb kandidata na mnenje vodje državnega tožilstva, rok za sprejem odločitve Vlade Republike Slovenije glede predloga ministra za imenovanje državnega tožilca in pa tudi rok za izvedbo v zaprisego novoimenovanih državnih tožilcev, kar bo še prispevalo k racionalizaciji postopka kariernih imenovanj, pa tudi verjetno odpravilo podobne blokade, kot smo jim ob blokadah imenovanj prav tako bili priča v prejšnjem mandatu. Namreč, blokado ali pa zastajanje, odlašanje z zaprisego državnih tožilcev, ki jih je prejšnja Vlada že imenovala, vendar potem ni pristopila k njihovi zaprisegi, kar smo tudi v tem mandatu nemudoma odpravili in državne tožilce oziroma državno tožilko, za enkrat eno, ki je bila imenovana v prejšnjem mandatu, sedaj tudi, bom rekla, spravili čez zaprisego, da je lahko nastopila svojo funkcijo.

Z namenov večje fleksibilnosti pri načrtovanju kadrovske politike ter večje učinkovitosti pri organizaciji dela in poslovanju Državnega tožilstva, se s predlaganimi spremembami Zakona opušča tudi normativno prepisovanje največjega dovoljenega števila mest državnih tožilcev v posameznih nazivih ter se uvaja, kar je zelo pomembna sprememba in že dolgo pričakovana ena vrsta naziva Državnega tožilstva na prvi stopnji skratka uvajanje tako imenovanega enovitega Državnega tožilstva. Zlasti slednje bo tudi po našem mnenju omogočilo prožnejše odzivanje vodij Državnih tožilstev na dinamiko pripada zadev iz okrajne in okrožne pristojnosti ob upoštevanju razpoložljivih kadrovskih virov vključno z učinkovitejšo izenačitvijo obremenitve in izrabe kadrovskih virov. Potrebno je poudariti, da tudi po poročanjih s terena in po poročanjih Vrhovnega državnega tožilstva seveda se tako prehajanje oziroma predodeljevanje zadev dogaja že sedaj, zato mislimo, da je že skrajni čas, da se to tudi normativno uredi in uvedemo institut enovitega tožilca.

Sicer sodelovanje Ministrstva za pravosodje z Državnimi tožilstvi poteka na področju pravosodne uprave in na zakonodajnem področju seveda. Hkrati pa ministrstvo v sodelovanju z Vrhovnim državni tožilstvom zagotavlja tudi ustrezne oziroma je dolžna zagotavljati tudi ustrezne materialne, organizacijske in nenazadnje normativne pogoje za delo Državnih tožilstev.

V okviru pravosodne uprave je ministrstvo v letu 2021 zagotovilo, da se je razrešila vsaj / nerazumljivo/ problematika Vrhovnega državnega tožilstva, Specializiranega državnega tožilstva in posebnega oddelka. Vrhovno državno tožilstvo je bilo preseljeno v nove najete prostore na Vilharjevi cesti v Ljubljani. Specializirano državno tožilstvo pa skupaj z Evropskim javnim tožilstvom zasedlo del izpraznih prostorov na lokaciji Trg OF v Ljubljani.

Tudi sicer se je ministrstvo lotilo reševanja prostorske problematike in zagotavljanje ustreznosti razmer za delo državnih tožilstev seveda v okviru finančnih zmožnosti in prioritet.

Že vse od leta 2015, ko je bilo ministrstvu zagotovljenih več sredstev za pravosodne organe poteka tudi vnova voznega parka Državnega tožilstva. Vsako leto namenjeno del sredstva tudi nabavi novih vozil seveda upoštevajoč prioritete postavljene glede na starost voznega parka, prevoženih kilometrov posameznih vozil, iztrošenosti in pa seveda v prvi vrsti tudi organizacijskih zahtev.

V zadnjih letih je prav tako potekala intenzivna posodobitev informacijske tehnologije na Državnih tožilstvih. Generalni državni tožilec je dobro predstavil kje so res doseženi največji napredki in izpeljani projekti, ki so pohvaljeni tudi v evropskem in svetovnem merilu. Ministrstvo je v prejšnjem letu za investicije na tem področju skupno namenilo malo več kot 105 tisoč evrov. Z Vrhovnim državnim tožilstvom pa na informacijskem področju sodelujemo tudi v okviru izvajanja operacij učinkovito pravosodje. In sicer smo sodelovali pri izvedbi javnega razpisa za izbiro izvajalca nove aplikacije »vpisniki« in pri pripravi tehničnih specifikacij za javni razpis, izgradnja novega informacijskega sistema, sistem tožilskih vpisnikov. Kot je tudi že omenjeno je sodelovanje potekalo tudi pri pripravi načrta za obnovo in odpornost ter v medresorski skupini »Hiše za otroke«, kjer bi želela posebej izpostaviti zelo tvorno sodelovanje Vrhovnega državnega tožilstva v tej skupini. Sem tudi sama zelo zadovoljna, da je bil projekt do prve faze se pravi do začetka delovanja Hiše za otroke tudi uspešno pripeljan konec prejšnjega mandata. Da je bil v Državnem zboru brez glasu proti sprejet Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke. Kot veste Hiša za otroke je svoja vrata odprla 27. maja 2022 in sedaj prehajamo v pilotno fazo tega projekta, kjer bomo tudi v sodelovanju z Vrhovnim državnim tožilstvom sedaj morali intenzivno sodelovati in verjamem, da bo to sodelovanje dobro pri samem izvajanju, delovanju in pa zagotavljanju nadzora nad strokovnem delovanjem te hiše, kar bo posebej pomembno.

Tudi glede sodelovanja na zakonodajnem področju so bile v letu 2021 izvedene številne aktivnosti. Vrhovno tožilstvo je konstruktivno in uspešno ocenilo sodelovanje z ministrstvom v zakonodajnih postopkih zlasti na področju civilnega prava. Učinkovito pa smo skupaj dopolnili tudi državno tožilski red.

Zaključno bi želela še enkrat poudariti, da kljub vsem težavam, ki so zlasti v zadnjih letih Državna tožilstva pestila in jih še pestijo. Ministrstvo pozdravlja, da si Državno tožilstvo kot celota in posamezna državna tožilstva posebej prizadevajo in dosegajo zastavljene cilje in dobre rezultate. Sama sem lahko tudi iz prve roke po pogovorih z številnimi državnimi tožilci, vodji državnih tožilstev in tudi že z nekaterimi obiski na terenu res videla, da gre za izjemen entuziazem, to je potrebno posebej postaviti, kajti sploh v zadnjih letih so delali v težkih razmerah, pod številnimi pritiski, pa vendarle ohranili izjemno zagnanost, motivacijo in ekipni duh za kar gre posebna pohvala tudi vrhovnemu državnemu tožilstvu in vsem vodij državnih tožilstev ter posameznim državnim tožilcem.

Ministrstvo tako zaključno pritrjuje oceni skupnega poročila, da doseženi rezultati izkazujejo učinkovito in uspešno delo državnotožilske organizacije v prejšnjem letu v skladu s politiko pregona. Hkrati poročilo ponuja tudi pomembna izhodišča za nadaljnje delo Ministrstva za pravosodje tako v delu opravljanja zadev pravosodne uprave in v temu okviru seveda zlasti zagotavljanja materialnih pogojev za delo tožilstva kot tudi v delu priprave zakonodajnih sprememb.

Kot sem že na začetku izpostavila, še enkrat poudarjam, da si bomo na ministrstvu tudi v prihodnje prizadevali za dobro in tvorno sodelovanje z državnimi tožilstvi.

Hvala.