Dober dan.

Lepo pozdravljena gospa predsednica, vsi poslanke in poslanci … / medsebojni pogovor/ in ministrica za pravosodje ter generalni državni tožilec in vsi drugi prisotni!

Torej, Državnotožilski svet je kot samostojen državni organ, ki opravlja naloge državno tožilske samouprave in upravne naloge ter sodeluje pri zagotavljanju enotnosti pregona in varovanju samostojnosti državnih tožilcev, v skladu s prvim odstavkom 104. člena Zakona o državnem tožilstvu, na 89. seji opravil razpravo k predloženemu Letnemu poročilu o delu državnih tožilcev v letu 2021 in pri tem glede na statistične in analitične podatke v tem poročilu, ugotovil, da so državna tožilstva v letu 2021, delovala zakonito, učinkovito in v skladu s prejeto politiko pregona.

Ugotovili smo tudi, da je poročilo sestavljeno skladno s pravilnikom o obliki letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva, ob tem pa opozorili na težavo v zvezi z tem pravilnikom, na kar opozarjamo že kar nekaj časa, da je sestavljen tako, da enostavno se nabere v to poročilo prevelika masa različnih podatkov, tako da so zadnja leta ta poročila dolga tam 270 strani, zato bi bilo potrebno ta pravilnik prevetrit in ugotovit, kaj je tisto, kar je nujno za sestavo takega poročila, da lahko smotrno ocenimo delo državnih tožilstev.

O kadrovskih težavah ne bom kaj dosti govoril, čeprav v našem mnenju je zajeto tudi to področje. To mnenje ste tudi prejeli v Državni zbor. Ob tem bi poudaril samo to, da je dejansko nesprejemljivo, da se od leta 2017, ko je bilo 83 % državno tožilskih mest zasedenih, to iz leta v leto niža in je bilo lani na 75 odstotkih zasedenosti. Zato v celoti podpiramo Vrhovno državno tožilstvo oziroma generalnega državnega tožilca, ki si prizadeva, enako tudi Državnotožilski svet, da se število predvidenih mest državnih tožilcev v kadrovskem načrtu izenači z odredbo o številu mest, ker že tukaj je razlika za 32 tožilskih mest, da o tem, da bo treba v prihodnosti razmišljati tudi sicer o spremembi navedene odredbe niti ne govorim. Toliko o teh kadrovskih zadevah, ker je generalni državni tožilec že precej o tem povedal.

V zvezi s sporočilom, smo se na Državnotožilskem svetu tudi nekoliko dlje zadržali na dilemi pri specializiranem državnem tožilstvu, razmerja med imenovanimi in dodeljenimi državnimi tožilci. Ocenjujemo, da bi bilo primerno, da se število mest imenovanih državnih tožilcev povečuje, če hočete, na škodo dodeljenih državnih tožilcev. Zakaj tako? Vsaj dva razloga sta za to. Državni tožilec je dodeljen na Specializirano državno tožilstvo recimo za štiri leta. Glede na zapletenost zadev s katerimi se Specializirano državno tožilstvo ukvarja, je to kratka doba in je to skoraj v vseh primerih potrebno podaljševati še za tako mandatno obdobje. V tem času pa so okrnjena Okrožna državna tožilstva od koder prihajajo ti dodeljeni tožilci in v tem času ne morejo zasedati na teh Okrožnih državnih tožilstvih teh mest državnih tožilcev, ki so dodeljeni na Specializirano državno tožilstvo in imamo zaradi tega potem še dodatne težave pri zagotavljanju pokrivanja kadrov s strani državni tožilcev. Tako da, to je razmislek tudi za v bodoče, zakonske in podzakonske akte, ki to urejajo.

Podpiramo tudi razmišljanja tako vrhovnega državnega tožilca kot samih državnih tožilcev, da bi se čim več bagatelnih kaznivih dejanj dekriminaliziralo in bi se ta kazniva dejanja spremenila v prekrške, saj je s temi bagatelnimi dejanji kar precej dela, namesto da bi se tožilstva ukvarjala z zahtevnejšimi kaznivimi dejanji. Podpiramo tudi ustanovitev in zagon nacionalnega Urada za prevzem premoženjske koristi in Urada za upravljanje zavarovanja in odvzema premoženja. Ta dva urada sta že nekaj časa na tapeti, da bi zaživela. Ob tem pa opozarjamo, da nikakor ne bi bilo primerno, da bi bila ta dva urada oblikovana oziroma ustanovljena v okviru državnega tožilstva, ampak morata to biti urada izven državnega tožilstva.

To je v glavnem na kratko to kar smo v tem našem poročilu povedali. Morda samo še to. Tako na izvršilno vejo oblasti kot na vas, zakonodajno vejo oblasti, Državnotožilski svet apelira, da se vse materialne, procesne zakone in druge akte sprejema premišljeno v sodelovanju z vsemi deležniki uporabe teh bodočih aktov oziroma zakonodaje, ker v nasprotnem primeru lahko prihaja do blokad dela državnih tožilcev.

Toliko v zvezi s tem. Še enkrat poudarjam, da je državno tožilstvo kot celota, izkazuje uspešno delo ter učinkovito in odgovorno poslovanje v letu 2021.

Hvala.