Hvala.

Spoštovana predsednica Odbora za pravosodje, spoštovani člani Odbora za pravosodje, spoštovana ministrica, spoštovani predsednik Državnotožilskega sveta in vsi ostali!

Kratko bom predstavil Skupno letno poročilo delovanja državnih tožilstev za leto 2021, iz katerega izhaja, da so državni tožilci prejeli v letu 2021 24 tisoč 658 kazenskih ovadb, kar predstavlja nekoliko manjši pripad kot v enakem časovnem obdobju v letu 2020. So pa rešili 25 tisoč 77 kazenskih ovadb, torej, da je bil clearing rate, torej obvladovanje pripada, 101,7 %, kar je primerljivo tudi na ravni preteklih let. Poudariti moramo, da so tudi državna tožilstva rešila skupaj 419 ovadb več, kot so jih prejela. Dinamika pripada in reševanja zadev izkazuje, da so državna tožilstva torej obvladovala pripad, vendar je moč po drugi strani tudi ugotoviti, da se je pripad ovadb zmanjšal za okoli 5 tisoč zadev. Glede na covid situacijo in zmanjšanje poteka glavnih obravnav ter vseh narokov so se tožilci usmerjali v reševanje svojih zadev v nekoliko večji meri, kot se bodo lahko spet v prihodnosti.

Delež obtoževanja državnega tožilstva je bil tudi zelo uspešen. V letu 2021 je bilo obtoženih 7 tisoč 953 polnoletnih storilcev, kar je sicer za 713 manj kot leta 2020, pa podobno kot v 2020, vendar predstavlja kot v vseh letih, zadnjih treh letih, približno tretjino vseh končnih odločitev samoobtoževanja, s tem da je delež obtoževanja v državi stabilen. Skupno število končnih odločitev državnih tožilcev v mladoletniških zadevah pa se je povečalo za 5 % v letu 2021, to pomeni, na tisoč 313 postopkov zoper mladoletnike, medtem ko je bilo obtoženih zraven tega še 86 pravnih oseb, kar je pa za 13 % manj. Nadalje tudi ugotavljam, da je v zadnjih štirih letih delež odstopanja od pregona po opravljenih preiskavah v primerjavi z deležem obtoževanja primerljiv, kar kaže, da so se tožilstva v slabi četrtini primerov po preiskavi odločila za odstop od kazenskega pregona, v treh četrtinah pa za obtožbo.

Alternativa obtožbi. Želel bi povedati, da smo se hkrati s tem ukvarjali na državnih tožilstvih nekoliko več z alternativnimi oblikami kazenskega pregona. Tako smo v letu 2021 obravnavali kazenske ovadbe zoper 3 tisoč 119 oseb, v tisoč 998 primerih se je zaključilo z zavrženjem ovadbe, kar predstavlja 64 % vseh alternativno obravnavanih, kar je več kot v letu 2020. Izvajanje alternativnih oblik kazenskega pregona je torej rezultiralo v tem, da je bilo s strani storilcev kaznivih dejanj nakazanih okrog 368 tisoč evrov v korist javnih ustanov in v dobrodelne namene, kar je približno za 158 tisoč evrov več kot v letu 2020. V letu 2021 je bil zaznan nekoliko manjši pripad postopkov poravnavanja, predvsem zaradi covid situacije in teh postopkov je bilo 631, in sicer v letu 2020 pa je bilo 655. Državni tožilci so v okviru alternativnih oblik predlagali za pospešitev postopkov kaznovalne naloge zoper 2 tisoč 983 oseb, sodišča so jih izdala 2 tisoč 841, kar pomeni, da so kar 95 % sledila predlogom državnih tožilcev. Kaznovalni nalogi pospešujejo pred okrajnimi sodišči postopke na ta način, če ne pride do ugovora, da so kazenski postopki takoj tudi zaključeni. Tudi število predlaganih kazni v okviru kaznovalnih nalogov je bilo v letu poročanja dokaj enako kot v preteklih letih. Prav tako pa so državni tožilci v primerjavi z letom 2020 pogosteje pristopali k pogajanjem o sporazumu priznanja krivde. Izvedli so 339 pogajanj, torej je v primerjavi z letom 2020, ko je bilo takšnih postopkov 275, dosti večje. Ob večjem številu izvajanih pogajanj, ki tudi pripomorejo k temu, da se lahko izdajo sodbe na podlagi priznanja krivde, se je kar 95 % takšnih zadev zaključilo s sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde, kar predstavlja 2 % izboljšanje v primerjavi s preteklimi leti. Na uspeh obtoževanja v obravnavanih zadevah sem ponosen, glede na to, da je odstotek kar 88,6 %, to pomeni, da se je povečala stopnja obsodilnosti, kot je bila v preteklih letih. Torej, uspeh obtoževanja je na zelo visoki ravni, to pomeni, da državni tožilci zelo kritično presojajo kazenske ovadbe, da jih izločajo predhodno z drugimi oblikami, torej zavrženje kazenskih ovadb z odstopom od pregona, in selekcionirajo samo tiste, kjer je podan dejansko utemeljen sum, kar sledi tudi temu, da je visoka stopnja obsodilnosti na zelo visoki ravni in seveda vse pohvale na prvi stopnji. Seveda, nekoliko nižja je pa pri pravnih osebah, saj se to pogojuje z likvidacijo in prenehanjem pravnih oseb, kjer pride do izbrisa, in tam ni moč govoriti o obsodilnih sodbah, temveč se postopki ustavijo.

Kar se tiče kadrovskih zadev, bi pojasnil po predstavitvi našega dela, ker se bom malce širše dotaknil tudi tega. Seveda, moč je ugotoviti, da so bila tudi v določenih zadevah na sodiščih izvedena določena začasna zavarovanja in podane pobude za začasno zavarovanje v skladu z Zakonom o kazenskem postopku. Skupna ocenjena vrednost premoženja, ki je predmet začasnih zavarovanj v zvezi z Zakonom o kazenskem postopku, je bilo v letu odrejenih okrog 50 milijonov evrov, skupna vrednost protipravne premoženjske koristi pa kar okrog 230 milijonov evrov. Seveda, v Sloveniji še vedno nimamo ne urada za odvzem premoženjske koristi oziroma imamo kontaktne točke ARO. Z ministrstvom že sodelujemo pri pripravi teh podlag, zakonskih, ki bodo sprovedle vse te zadeve v prihajajočem letu oziroma v naslednjem letu. V letu poročanja se je pa tudi v okviru Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora število odrejenih finančnih preiskav nekoliko zmanjšalo, bile so odrejene štiri finančne preiskave zoper 18 pravnih subjektov. In sicer, so bila pa začasna zavarovanja z Zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora izvedena v 13 primerih v skupni vrednosti okoli 3,1 milijona evrov. O tem bo več govora, ko bo predstavitev letnega poročila Specializiranega državnega tožilstva v nadaljevanju.

Želel bi še poudariti, da so se državni tožilci udeležili, glede na kadrovsko stisko, v letu 2021 števila narokov, ki jih je bilo za okoli 18 % več, in sicer jih je bilo 10 tisoč 781, ostalih narokov pa za 20 % več, kar pomeni 12 tisoč 379 udeležb, se je udeleževalo izključno samo 200 tožilcev okvirno. Seveda, poleg že tistih rešenih 25 tisoč in 12 tisoč 379 udeležb pomeni velik pritisk na državne tožilce in obvladovanje in zagotavljanje učinkovitosti kazenskega pregona. Določene časovne standarde in zagotavljanje meril 90-dnevnega roka so tožilci v primerih poskušali zagotavljati v večji meri. V posameznih primerih, kjer pa le-tega niso zagotavljali, pa so podajali poročila in zaprosila za podaljšanje teh rokov. Vendar moramo poudariti, da državni tožilci imamo edini v verigi vseh teh deležnikov, od policija do sodišča, zelo kompresirane roke, to je 90-dnevni rok, in bi pričakovali, da so ti roki pri katerih drugih deležnikih tudi bolj objektivno zastavljeni, tako da ne pada breme na državno tožilstvo, kot boste videli v posameznih primerih, kjer čakamo na glavne obravnave tudi po več let po vloženih obtožnih aktih.

S ciljem večje učinkovitosti, pravočasnega reševanja je tudi skrb za enakomerno obremenjenost državnih tožilstev. Glede na izrecno in izjemno kadrovsko podhranjenost smo se posluževali sistemskih ukrepov, ki pa niso predmet dolgotrajne obravnave in ne smejo biti, sploh zaradi tega, ker ni zagotovljena kadrovska podlaga za delovanje. Državnih tožilcev v Republiki Sloveniji bi moralo biti po uredbi 268, trenutno jih je 200, to pomeni kar 25 % delež manj. Tako državni tožilci delajo 75 %. Ne bi se želel izražati s športnim žargonom, ampak če ni popolne ekipe, tudi ne more zmagovati. Kljub temu, da obvladujemo pripad, imate na strani 235 v tabeli A-29 mojo projekcijo, ki kaže na to, kaj se bo zgodilo z državnim tožilstvom v prihodnosti. Ne bom se izrazil s kritičnimi oblikami, ne da bo kolapsiralo, ampak stanje bo ekstremno kritično in ne bo moglo obvladovati, število nerešenih se bo povečevalo, glede na to, da bo padalo število državnih tožilcev, kot že upada, kajti fluktuacija kadra je velika. Ne samo, da se državni tožilci upokojujejo, državni tožilci tudi odhajajo. Zakaj? Državni tožilci so pred veliko presijo, ne samo pripada zadev in obvladovanja pripada, ampak tudi vseh ostalih deležnikov. Saj vemo, državni tožilci so podvrženi lahko tudi posameznim diskreditacijam v medijih, z določenimi političnimi napadi in se jih poskuša na ta način diskriminirati. Služba tožilca je izjemno izpostavljena in na ta način tudi, tako kot vsaka, se pričakuje, da deluje avtonomno, neodvisno in samostojno, neodvisno od vpliva zunanjih deležnikov, kogarkoli pač se dotika. Velikokrat je bilo govora tudi, da je tožilcev zadosti, temu ne moremo slediti in ni pričakovano.: Več kazalnikov kaže na to, da ravno obratno, tako poročilo komisije, Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja 2020 je že takrat ugotavljalo, da je v Sloveniji, da na 100 tisoč prebivalcev je bila v Sloveniji 10,2 državnega tožilca pod evropskim povprečjem, ki znaša 12,3 državnega tožilca. Prav tako pri uspešnosti delovanja in pripada je bilo ugotovljeno, da državni tožilci na 100 prebivalcev Slovenijo obravnavajo 3,2 zadeve in tudi med tem, ko je evropska Mediana samo 2,07, prav tako pa vrednost kazalnika zadeve, ki jih obravnava državni tožilec, za Slovenijo je bila 296 za Slovenijo, med tem ko je bila evropske Mediana pa samo 189. To kaže na vse te obremenitve in odstotke s katerimi lahko kategorično zavržemo in zavrnemo vse očitke po tem, da je državnih tožilcev zadosti. Med tem, ko se postopki sodnikov imenovali postopoma nemoteno v zadnjih letih v parlamentu, to ne moremo reči, da se je dogajalo z imenovanjem državnih tožilcev pri Vladi Republike Slovenije. Isto smo imeli problematiko, kot vam je že znano, z evropskimi delegiranimi tožilci, vendar mi še večji, torej, če se izrazim znotraj organizacije, da pokrivam delovanje državnega tožilstva, še bolj zaskrbljujoče dejstvo, da se tožilci niso imenovali oziroma so se na preskok, in da bi uspešno obvladovali učinkovit pripad. Kot sem že poudaril, takšna masa števila zadev, da poleg že znanih pripada in pa že znanih zadev, torej bomo rekli okrog 25 tisoč znanih in 25 tisoč še neznanih, 50 tisoč poleg tistih 12 tisoč narokov, moramo vedeti, da tožilci usmerjajo v predkazenskem postopku policijo, usmerjajo, smo imeli nekoliko težav tudi z uredbo, ki je bila spremenjena oziroma je že Vlada spremenila, da je bilo potrebno pisno usmerjanje prav v vseh zadevah, to je mašilo učinkovitost, hitrost in učinkovitost državnega tožilstva. Na ta način tudi sem tudi predlagal, sem podal pobudo za oceno ustavnosti, ki sem jo seveda umaknil v skladu s sprejeto spremembo uredbe. Vse to kaže na to, da državni tožilci pokrivajo več organov hkrati, ne samo policijo, ki jo usmerja ter druge inšpekcijske službe, temveč tudi preiskovalne sodnike v okviru preiskav, hodijo na naroke za glavno obravnavo in seveda tudi še dežurajo, 24 urno dežurno službo opravljajo v okviru svoje službe. tako da, verjemite mi, da so izpostavljeni izrazitemu presingu. Sam sem seznanil s tem presingom, tudi imamo določena zdravniška poročila določenih državnih tožilcev z dejanskimi izkazi, da so državi tožilci pregoreli in to je seveda zaskrbljujoče. Mi smo za to, da se zagotavlja učinkovitost, tudi učinkovitost na ta način, da se zagotavlja določena ustrezna finančna, materialna, ne samo kadrovska sredstva. Tudi ta določen odstotek nam je bil v lanskem letu prikrajšan. Seveda zaradi tega smo tudi pisali in podali pripombe Državnemu zboru. Seveda po drugi strani bi pa še želel podati, da so vse te zadeve predmet seveda bodočih usklajevanj. Jaz sem že podal določene predloge za zagotovitev primernih kadrovskih resursov na Državnemu tožilstvu, torej po popolnitvi dela državnih tožilcev kot tudi vsega podpornega osebja.

Zdaj bi še nekoliko se dotaknil posameznih vprašanj. Kot vidite, na koncu analitični del je ta, ki izkazuje vse te kazalnike. Seveda meni je želja, da bi se pravilni o letnem poročilu omejil v prihodnosti, v prihodnjih letih samo na analitični del, na splošni del seveda lahko mi objavljamo tabele in kazalce, tudi s svojimi BI orodji na spletnih straneh. Ponosen sem tudi na našo spletno stran. Mislim, da imamo na področju Evropske unije edino na tako sofisticiran način prikazana mesečna poročila po posameznih kaznivih dejanjih koliko tožilci obravnavajo in katere zadeve, koliko so jih zavrgli, iz katerih razlogov so bile zavržene, tako da lahko ne samo strokovna javnost, temveč tudi laična javnost spremlja te kazalnike. Seveda smo bili tudi, sem bil z določenih strani kolegov pohvaljen, da imamo takšno spletno stran, ki to podporo nudi kot transparentnost javnosti za to, da se lahko javnost tudi ukvarja z določenimi vprašanji, ima na razpolago, tudi sami novinarji, da lahko posegajo po vseh teh zadevah. Ponosen sem tudi, da smo dosegli, da je analitična služba ažurno ažurirano daje podatke, ki niso v letnem poročilu, posameznim, ogovore na vprašanja posameznim medijem, in pa tudi določeni strokovni javnosti, ki lahko analizira naše podatke. V preteklosti smo že tudi bili odpri in smo odstopili določene spise Varuhu človekovih pravic, ki je analiziral sovražni govor, tako da so ji tudi neki povzetki in analizo naredili v preteklih letih.

V svoji politiki pregona pa seveda lahko rečem, da sem izpostavil par vprašanj, ki bom jih izpostavil kot prednostne. Vsako leto sicer poudarjamo določene zadeve, vendar je treba poudariti, da dinamika se giba v različnih oblikah in pripadu. Pripad se je povečal, na primer, kar je zaskrbljujoče, na področju korupcije. Korupcija je, kot vemo, v letih, kjer se bližamo nekim sistematičnim rešitvam zato, da odpravimo korupcijo v državi, zelo niha. Medtem ko je gospodarska kriminaliteta padla, je pa korupcija se povečala in smo /nerazumljivo/ 368 zadev. Seveda v tem primeru je bilo povečanje tudi ponarejanje listin v zvezi s Covid ukrepi. To dvoje je bil prirast. Zakaj, na kakšen način, moramo sami ugotoviti. Seveda so določene dinamike kaznivih dejanj vsako leto odvisne od stanja v družbi oziroma situacije. Nekatere se povečujejo, nekatera preiskanost je manjša. Tudi ne vemo, verjetno bo tudi pripad v naslednjem letu večji, glede na to, da ne vemo, kakšno bo stanje s Covid situacijo.

Seveda, izpostavil bi, v kasnejših fazah bodo tudi določene kazniva dejanja prestavili iz njihove pristojnosti na Specializirano državno tožilstvo temu Oddelku za posebna preiskovanja s policijskimi pooblastili. Jaz bi se dotaknil samo nekaj kaznivih dejanj, ki smo jih obravnavali, in so interesantna tudi za javnost. Prvo izmed teh, ki je tudi v politiki pregona določena kot prednostno, je kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ta je že večkrat, po prelomni sodbi v letu 2019, kjer je Državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti in je doseglo, da je javni red /nerazumljivo/ abstraktno konkretni stran izpolnjen na ta način, da je prišlo do ogrožanja že dovolj, da se lahko poda kazenska ovadba. Seveda pogrešamo tu v nekoliki meri tudi zakonodajne ureditve v okviru prekrškovnega prava, ki zaobsega sovražnega govora kar 95 % kazniva dejanja, v manjši meri obsega t. i. sovražni govor, mi imamo samo kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki ima zelo določen zakonski okvir, ki ga moramo upoštevati. V okviru tega so zajete tudi t. i. kazniva dejanja s sovražnim motivom, to so t. i. /nerazumljivo/, to so druga kazniva dejanja, ki jih označujemo posebej. Teh je bilo v lanskem letu 25, na primer poškodovanje tuje stvari ali pa karkoli drugega. Ta kazniva dejanja posebej označujemo v naših vpisnikih, ker vemo, da se zaobsega tudi, ne samo člen 297., temveč tudi druga kazniva dejanja.

Hkrati bi pa želeli poudariti tudi, da sodelujemo z vsemi organizacijami, ki preiskujejo, se ukvarjajo s tako sovražnim govorom, kot tudi s prekrškovnimi in drugimi oblikami.

Seveda, na drugi strani tudi pogrešamo medijsko zakonodajo, tudi filtre posamezne, ki bi preprečevale sovražni govor, ki ni v izključni pristojnosti Državnega tožilstva. Pričakovanja javnosti so nekoliko velika od Državnega tožilstva v tej smeri, vendar bi pričakovali tudi, da se omenjena vprašanja urejajo z določenimi zakonodajnimi spremembami, ki bodo seveda ob pravici do svobode govora, seveda treba poudariti, omejevala vse te oblike t. i. sovražnega govora, ki ne spada v kaznovalno pravo in se jih ne more reševati s Kazenskim zakonikom. Tukaj so naša pričakovanja velika, sploh na področju prekrškovnega prava, kot sem poudaril, in pa določenih filtrov spletnih omrežij in odgovornosti spletnih urednikov za podajanje teh pripomb.

Potem kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, ta se vedo pojavljajo, kot takšna. Bilo je nekoliko v upadu, seveda, vidimo pa, da je bilo v letu 2022 se povečala stopnja obsodilnosti, obsodilnih sodb zoper polnoletne osebe, vendar pa po drugi strani ugotavljamo, da v primerjavi leto 2022, ki je bilo zadev na sodiščih dvakratnik se je v letu 2021 povečalo teh nerešenih zadev pred sodišči, kar na število krat 3 to pomeni, da pričakujemo večjo stopnjo sojenja v zvezi s temi vprašanji, ki se nanašajo na delovno in socialno varnost in seveda tudi podrejeno tudi uspešnost obsodilnih sodb, ki je bila moram poudariti pri delovnem pravu torej pri kršitvi pravic delavcev, kar 89 odstotna, kar je pohvalna obsodilna stopnja obsodilnosti.

Glede bančne kriminalitete bi poudaril in bo verjetno na Specializiranem državnem tožilstvu podali samo na kratko. Da je bilo v letu 2021 obravnavanih 43 odprtih zadev, od katerih je bila kar večina na sodiščih torej 35. V letu 2021 kot ste sami lahko videli sta bili izrečeni 2 obsodilni sodbi, 8 zadev je v predkazenskem postopku. V fazi sodne preiskave pa 12 zadev. Skupno 54 obtoženih fizičnih oseb, od tega kar 46 bančnikov in dve pravni osebi. V 23 zadevah so bili vloženi tudi obtožni akti zoper 97 fizičnih oseb od tega kar 60 bančnikov. Skupna vrednost škode, ki naj bi bila obravnavana na sodiščih in so odprti postopki je okoli 367 milijonov evrov.

Pregon kaznivih dejanj na področju zdravstva. Kot sami ugotavljate gre za sistemsko korupcijo, ki jo bomo rekli seveda uspešno preganjamo tudi v velikem številu. Do konca lanskega leta je bilo vloženih še dodatnih 5 obtožnih aktov in 4 obtožnice in eden obtožni predlog. Postopki so bili vloženi zoper 37 oseb, od tega 32 fizičnih in 5 pravnih oseb. Protipravna premoženjska korist, ki je bila iz teh kaznivih dejanj je znašala 1,3 milijona evrov, ampak bolj nas skrbi ta korupcija, ki je v zvezi s tem povezana. V letu 2021 sta bili izdani dve obsodilni sodbi v letošnjem letu, ki bo predmet poročanja naslednje leto dosti več, ampak to ni to vprašanje. Tukaj na tem področju pričakujemo tudi od določenih resorjev, da se sistemska korupcija poskuša odpraviti tudi z drugimi nadzornimi mehanizmi in vzvodi, ki bodo preprečevali in omejevali ne samo javno naročanje, temveč tudi ukrepe, ki jih sprejemajo v zvezi z omenjeno korupcijo.

Kar se tiče drugih oblik bi lahko poudaril, da so se kazniva dejanja nekoliko, kar zmanjšala kazniva dejanja prepovedane prehajanje meje. Ne vem čemu je temu trend pripisati. Sicer je padec na področju na primer lahko poudarimo na Ptuju, da so se zmanjšala kazniva dejanja prepovedanega prehoda meje za 62 odstotkov na Ptuju, v Ljubljani za 51 odstotkov, v Krškem za 43 odstotkov. Povišanje pa na primer na drugi strani je bilo v Murski Soboti, Celju in Kopru. Očitno so se te rute migrantov oziroma nezakonitih prehodov sprovaja v različnih oblikah in se prilagaja glede na pač pokritost državne meje.

Zaskrbljujoče je dejstvo z zvezi s kaznivimi dejanji zoper okolja in prostora. Tudi temu namenjamo veliko entuziazma in vlaganja napora. Pri tem imamo tudi vložena določena kazniva dejanja. Prejeli smo 145 novih kazenskih ovadb torej, kar za 7 odstotkov več kot v letu 2020 31 ovadb zoper pravne osebe. Iz podatkov reševanja kazenskih ovadb iz obravnavanja področja je razvidno, da so državna tožilstva rešila 119 ovadb, kar pomeni, da smo veliko število namenjali tudi temu. Vidimo, da v okviru delovne skupine, ki jo imamo ustanovljeno pri Vrhovnem državnem tožilstvu, da Vrhovno državno tožilstvo sodeluje tako kot pravic delavcev tudi pri tej problematiki z inšpektorji, vendar tudi v tem primeru pri Inšpektoratu za okolje in prostor mislim, da bi morali tako kot pri delovnih inšpekcijah okrepiti nadzor tega. Zavedati se morate, da veliko odpadkov ostane v Sloveniji ali skrito ali odvrženo na nezakonita odlagališča ali na polja ali na karkoli. Tako da, če ne bomo sledili temu trendu Slovenija ne bo v tem segmentu pokrita na ta način, da ne bo več toliko zelena dežela kot jo imamo po navadi seveda radi, ampak glede na število podatkov, ki so pojavljajo statističnih pa tudi v primerih medijskih, ki ste jih spremljali se te odpadki odvažajo na različne deponije oziroma se hranijo oziroma so lahko tudi v tranzitu skozi Slovenijo. Tukaj moramo posebno pozornost preveriti inšpekcijskim službam in se s sodelovanjem seveda okrepitve nadzora. Na kakšen način se nadzor izvaja? Nadzor se ne izvaja šele takrat, ko pride do onesnaženja, ampak preventivno in naključno in seveda tudi z določenim podpornim osebjem, ki zagotavlja vsem tem službam reševanje teh zadev.

Seveda sodelovanje. Državno tožilstvo je sodelovalo tudi pri različnih oblikah mednarodnega sodelovanja tako v okviru različnih organov je mednarodne aktivnosti Državnega tožilstva tako na prvi kot na drugi in tretji stopnji so v velikem obsegu z različnimi. Sodelujemo z organizacijami kot je OECD, / nerazumljivo/ Greco teh mednarodnih institucij in pa tudi Evropsko komisijo, kar se tiče ocenjevanj in pa seveda tudi ocenjevanj v zvezi s vladavino pravo, kjer podajamo tudi svoje ocene in tudi svoja poročila. Na ta način tudi drugi nadzorni mehanizmi v okviru EU ugotavljajo stanje vladavina prava v RS. Mislim, da pričakujemo osnutek oziroma zaključno poročilo mislim, da v tem mesecu, če bo izdala Evropska komisija glede stanja vladavina prava v Republiki Sloveniji. Dotikajo se tudi Državnega tožilstva. Z veseljem pričakujemo te ugotovitve.

Kar se tiče sodelujemo tudi z Eurojust seveda, ki je ključna točka za sodelovanje pri pregonu kaznivih dejanj, kjer se ustanavljajo tudi tako imenovane skupne preiskovalne skupine in pa seveda tudi pokrivajo pomoč državnim tožilcem in preiskovalnim sodnikom pri obvladovanju kaznivih dejanj z mednarodnimi razsežnosti.

Kar se tiče našega sodelovanja pri določenih projektih bi izpostavil samo, da sodelujemo tudi pri nekolikih evropskih projektih in se lahko tudi pohvalimo z njim. Eno je izboljšanje učinkovitosti in kakovosti opravljanje zadev na državnem tožilstvu poleg krepitve vladavina prava projekta / nerazumljivo/, ki se nanaša na vpisnike in pa e-kodeks, e-baz podatkov, ki se posredujejo za potrebe državnih tožilcev, policije in pa drugih. Hkrati tudi projekt, ki se je zaključil je bil Barnahus v zvezi z varstvom torej hiše za otroke. Vsi ti projekti, ki smo jih skupaj tudi z ministrstvom pripeljali do konca in pa z vrhovnim državnim tožilstvom so pohvale vrednim. Pri kategoriziranju mednarodnih dejavnikov je Slovenija mislim, da v zgornjem vrhu pri varstvu zaščite pravic otrok in žrtev. To je tudi ta Barnahus. Po drugi strani pa smo zelo na nizki ravni, kar se tiče digitalizacije in vlaganja v digitalizacijo pravosodja. To tudi ugotavlja Eurojust / nerazumljivo/ tako, da pričakujem tudi, da se na teh kazalnikih vloži več sredstev oziroma več resursov, zato da dvignemo digitalizacijo na višji raven. Mi sicer sodelujemo s policijo. Sedaj nekatere projekte odpiramo na novo tako, da v tej verigi pravičnosti bi prišli do e-spisov, e-digitalinih dokazov, ki bi prispevali k tej boljši učinkovitosti in pa učinkovitosti tudi pri prenosu dokazov. V posameznih primerih morajo sedaj, ko je odpadlo to v bistvu predlaganja dokazov v kazenskih ovadbah in izločanje. Na primer na specializiranem državnem tožilstvu tudi po mesec morajo prepisovati ročno priloge, kar je za nas neznosno in krajšanje duši postopek sploh pri tožilstvu, ki imamo tako veliko obsežne zadeve, da se ukvarja s popisom prilog. Jaz mislim, da moramo, da je čas, da napore vložimo v digitalizacijo, v pravosodje kot je tudi zaželeno.

Na koncu bi pohvalil delo državnih tožilcev, ki so s svojimi ekstremnimi vložki prispevali k temu, da so obvladovali pripad seveda število nerešenih pa se po drugi strani bo povečevalo. Glede na to, da nas je v lanskem letu zapustilo tudi nekaj tožilcev, ki so prišli v v sodniške vrste ali pa celo strokovni sodelavci, ki so začeli prehajati s tožilstva, prvič se nam je dogajalo, v policijske vrsti. No, to kaže na to, da treba dat več poudarka državnemu tožilstvu, ki je ključen pri temu, da je varuh zakonitosti. To se izkazuje tudi, da smo na Vrhovnem državnem tožilstvu poleg zahtev za varstvo zakonitosti v kazenskih postopkih vložili veliko zadev iz prekrškovnih zadev, ki so se nanašale tudi na določena stanja iz anti kovidnih ukrepov na Vrhovno sodišče in smo bili pri tem tudi uspešni. Tako da, v vseh treh kategorijah, od prve stopnje do tretje stopnje, lahko potrdim, da so bila naša zalaganja in delo učinkovita, na koncu koncev seveda manko na, tudi na Vrhovnem državnem tožilstvu, državnih tožilcev je poleg Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani največji, bomo rekli že skorajda 50 odstoten, tako da, kar se tiče kazenskega oddelka, tako da nujno pričakujemo popolnitev tega resorja.

Hvala lepa, to bi bilo z moje strani vse, za kratko predstavitvijo. Izvolite.